Flegar: Finančna kriza nas šele čaka

S četrtmilijardno dokapitalizacijo NLB se davkoplačevalci ne bomo izmazali. Tudi z dvakrat večjo ne. Za toliko, torej skoraj pol milijarde evrov, ima največja (državna) banka samo lanske izgube in terjatev do nasedlega cerkvenega holdinga. Čez palec ocenjeno, na podlagi številk, ki se vrtijo v medijih.

Gradbince, posvetne finančne holdinge, menedžerske prevzemnike in druge slabe kreditojemalce je treba še prišteti. Ali je kdo to storil in ima, poleg, upam, vsaj vodstva banke kolikor toliko jasno podobo o stanju NLB, ni znano.

Banka Slovenije se, kakor je videti, ukvarja predvsem z zavračanjem obtožb, da je guverner Marko Kranjec lažnivec, finančni minister Franci Križanič že drugo leto pregovarja KBC v dokapitalizacijo NLB, agencija za upravljanje kapitalskih deležev države pa s kadrovskimi rošadami v energetiki pa i šire.

Videti je, da smo bili spet enkrat izvirni. Ko so imeli drugi finančno krizo, smo imeli v Sloveniji trden in stabilen bančni sistem, kreditni krč pa toliko, da ni začel že popuščati (če je sploh bil). Da glavni problem slovenskega finančnega sistema niso uvoženi ničvredni vrednostni papirji, temveč ‘transfer’ kreditov (ki so jih NLB in druge banke najemale v tujini) v ‘tajkunske posle’ in druge piramidne sheme (‘ničvredne portfelje realnega sektorja’), nihče ni hotel slišati. In tako zdaj, po dveh letih krize realnega gospodarstva, ki ji ni videti konca, dobivamo pravo pravcato finančno krizo.

Njeno ‘globino’ lahko samo slutimo, na eni strani, denimo, iz že omenjenega zmerjanja med centralno banko in agencijo za trg vrednostnih papirjev, na drugi strani iz, recimo, novice, da je agencija Moody’s (naj spet dodam, da si o tovrstnih agencijah lahko vsak misli svoje, le njihovega vpliva ni priporočljivo podcenjevati) tri največje državne banke (NLB, NKBM in Abanko) dala na seznam ‘poostrenega spremljanja‘.

/ … /

Sedanje vodstvo NLB, uprava in nadzorni svet, pa počasi prav tako izgubljata nedolžnost. Primer prisilne poravnave SCT, kjer je zamrznitev premoženja največjega lastnika zahteval in dosegel mali upnik, zbuja sum, da NLB ne počne vsega, da bi zavarovala svoje terjatve.

/ … /

Javnofinančni položaj države namreč finančni trgi že zdaj ‘skrbno spremljajo’, med drugim zaradi ‘zapleta‘ z računskim sodiščem in seveda negotove usode pokojninske reforme. Če bodo ob obkladanju med regulatorji trga postali še bolj pozorni zaradi dvomov o ‘pravi sliki stanja’ največje državne banke, bo hudo. Zelo hudo.

Več: Razgledi