Komentiramo izjave predsednice vlade v včerajšnjih Odmevih na RTV Slovenija.
»Še vedno imamo, tudi brez te zadolžitve, za tekoče poslovanje dovolj. Pomembno se nam je zdelo pokazati, da je Slovenija država za katero so finančni trgi odprti. In to se nam je pomembno zdelo pokazati, preden bomo začeli s prenosom slabih terjatev naših bank na slabo banko.«
Komentar Financ: Premierka zavaja. Če bi imela Slovenija dovolj za tekoče potrebe, zakaj smo se potem zadolžili tako drago? Ne glede na dodatno zadolžitev, pa se bo morala Slovenija še vedno v prvi polovici 2014 ponovno zadolžiti. Slovenija bi brez zadnje zadolžitve imela dovolj denarja (tudi za tekočo porabo) le do aprila. To je pred tedni izjavil tudi finančni minister Čufer. Še vedno ostajamo pri isti težavi: poraba je previsoka, vlada Alenke Bratušek ni naredila nobenega večjega koraka, da bi jo zmanjšala. Premierka zavaja še z enim podatkom: prodaja zadnjih obveznic je bila dogovorjena z enim kupcem, gre za tako imenovani private placement (po visoki obrestni meri). Pri tem ne gre za nikakršen dokaz, da imamo dostop do trga. To bi pokazala edino javna prodaja obveznic.
»Ta sklad (ESM) še ne deluje tako, da bi se Slovenija lahko v tem skladu zadolžila. In kot drugo, s to zadolžitvijo pridejo tudi drugi pogoji. Nam se zdi pomembno, da ostanemo popolnoma suverena država. Da sami odločamo, na kakšen način bomo reševali svoje težave. Nenavadno je, da še nekaj časa nazaj je bila trojka grožnja, danes pa je s strani Janeza Janše prikazana kot nek privilegij ali dobra priložnost za državo.«
Komentar Financ: Ključna zahteva ESM so vzdržne javne finance, s tem ko se Slovenija izogiba bistveno cenejšim sredstvom sklada, dejansko trdi, da vlada nima namena zmanjšati prevelik primanjkljaj in se izogiba zmanjševanju stroškov, ter ukrepom za izboljšanje učinkovitosti javne uprave. S tem pa se izogiba tudi priporočilom, ki nam jih je dala EU. Vse to pa seveda pomeni, da vlada tudi nima načrta, kako izboljšati poslovno okolje v Sloveniji in spodbuditi gospodarsko rast.
»Mi smo naredili proračuna v skladu s tem, kar smo Evropi obljubili. Konec koncev je treba povedati, da razlog za optimizem v naši državi je. Prišlo je do preobrata. Ne primerjajo nas več s Ciprom, Grčijo, Španijo, Portugalsko, ampak smo v družbi držav kot sta Francija in Nizozemska. Samo dve državi, to sta Nemčija in Estonija, sta na nek način boljši od nas oziroma sta dobili v tem poročilu boljšo oceno.«
Komentar Financ: Lahko je obljubiti, če ne obljubiš veliko in potem narediš rebalans. Proračun nam ne bo prinesel novih delovnih mest, dejanske razmere pa nam jih bodo veliko odnesle. Po napovedih EU bomo v letu 2014 izgubili še vsaj deset tisoč delovnih mest, letos jih je izginilo dvakrat toliko. Samo ena država v EU bo imela v letu 2014 večji gospodarski upad kot Slovenija, to je Ciper. Samo tri države v EU bodo imele v letu 2014 manjšo rast izvoza kot Slovenija, to sta Ciper, Irska in Hrvaška. Samo dve evrski državi bi se zadolževali dražje kot Slovenija, če bi iskali denar na trgu, to sta Grčija in Portugalska.
»Na žalost se je sanacija bančnega sistema zavlekla dlje, kot smo pričakovali. Glavna stvar pri zagonu gospodarstva je, da ponovno zagotovimo cenejše vire za poslovanje. In brez sanacije bančnega sistema ne gre. Prepričana sem, da bo ta imela pozitivne učinke na gospodarstvo in rast. Prepričana sem, da bo ta gospodarska rast pozitivna v drugi polovici leta 2014.«
Komentar Financ: Zavlačevanje s sanacijo bančnega sistema se je v Sloveniji začelo že leta 2009, ob nastopu krize, ko je tedanji finančni minister Franci Križanič zatrjeval, da težav ni. Neaktivna je bila tudi Banka Slovenije, ki jo je vodil Marko Kranjec. Tudi prejšnja vlada Janeza Janše si ni bila enotna, kako izboljšati stanje v bankah, ukrepala je prepočasi, prav tako pa ji je polena (še dodatno) metala pod noge tedanja opozicija. Med najglasnejšimi nasprotniki je bila prav Bratuškova. Tudi letos se je bančna sanacija zavlekla zaradi tega, ker so politiki to želeli opraviti na hitro in po svoje, mimo Evropske komisije in ECB (ki sta tudi v preteklosti – kot se kaže zdaj – slovenskim politikom preveč zaupali).
»Ko sem prevzela vodenje vlade je bila gospodarska aktivnost v prvem trimesečju letošnjega leta -4,5 (odstotna). V drugem tromesečju smo prišli do še vedno, na žalost, -1,7 (odstotne). Ampak mislim, da je že ta skok navzgor očiten. Prepričana sem, da po rešitvah v naših bankah bo to zelo pozitivno vplivalo na gospodarstvo. Obenem smo pripravili zakon o razdolževanju podjetij, in to vse skupaj mora pozitivno vplivati na stanje v naši državi.«
Komentar Financ: Letošnji upad bo večji kot lanski, pogled na upad zasebne porabe v letu 2014 je zastrašujoč in kaže, da se poslabševanje razmer v Sloveniji ne ustavlja. Zmeren gospodarski upad, ki ga prikazuje premierka, pa je posledica tega, da smo zaradi padca domače porabe močno zmanjšali tudi uvoz, s tem pa se nam je povečal trgovinski presežek. Manjši upad je tako statistika, dejanske razmere doma, pa so vedno slabše. Prenova (beri: izboljšanje učinkovitosti) stečajne zakonodaje je fama. Ne le, da je novela Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) v zakulisnem usklajevanju izgubil domala vse elemente sodobne zakonodaje, postal je še daljši in še bolj zapleten. O tem bomo (spet) podrobneje pisali v jutrišnji številki.
»Alternativa nepremičninskemu davku je bilo poseganje v socialno državo – zniževanje pokojnin, dodatno zniževanje socialnih transferjev, morebitno uvajanje šolnin. Zato se je moja vlada odločila za nepremičninski davek, za katerega sem prepričana, da je še bolj pravičen, kot na drugi strani ukinjanje ali zniževanje tega, kar sem prej naštela. Za povprečno veliko stanovanje, ki je veliko približno 68,7 m2, je vrednost 78 tisoč evrov. In za 78 tisoč evrov se bo leta 2014 plačalo 93,6 evra na leto oziroma 7,8 evra na mesec. Do danes so lastniki za stanovanjske površine povprečno plačevali 56 evrov nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Torej se za tri evre mesečno ta strošek za povprečno stanovanje za lastnika poveča. Na drugi strani, ko so nekateri predlagali uvedbo kriznega davka, bi morali ljudi s povprečno plačo obremeniti s približno dvema odstotkoma, kar bi na mesec zneslo dodatnih 30 evrov.«
Komentar Financ: Premierka zavaja. Edina prava alternativa novim (ali, če hočete) višjim davkom je zmanjšanje javne porabe. Res je, da so pokojnine in drugi socialni transferi občutljiva tema, vendar pa je hkrati treba opozoriti, da so bili dosedanje varčevalni ukrepi največji prav na tem področju. Hkrati pa se država izogiba posegom v javni sektor. Ne gre zgolj za zmanjšanja javnih plač, ampak še veliko bolj za zmanjšanje birokracije, ki bi prinesla manjši in s tem cenejši javni sektor. Tega se konkretneje ni upala lotiti nobena vlada, čeprav so že v Pahorjevi vladi leta 2009 ugotovili, da je približno 30 odstotkov zaposlenih v javnem sektorju preveč. Ob tem vsak dan odkrivamo »projekte«, agencije, službe … ki trošijo denar davkoplačevalcev, ti pa od teh nimajo nič. Tu se skrivajo pravi prihranki – a za ceno »socialnega miru« se jih politiki ne upajo lotiti.
Več: Finance
