Vir: blog Sašo Ornik. Kitajski obrambni proračun naj bi se do leta 2015 podvojil na 238 milijard $ in s tem presegel kombiniran obrambni proračun dvanajst naslednjih držav v regiji, pišejo pri The Diplomatu. Da, Kitajska ni le gospodarska velesila, hitro se spreminja tudi v vojaško. Gotovo je res, da bo modernizacija trajala še kar nekaj časa, saj Kitajci na mnogih področjih zaostajajo, predvsem za ZDA, ki bodo tudi v prihodnje imele vlogo v njihovi soseščini, toda tudi to se ob vedno večjih sredstvih spreminja.
Pri tem niti ni pomembno, komu verjamemo, da nam podaja boljšo oceno dejanskega kitajskega obrambnega proračuna. Namreč, številke se razlikujejo glede na to, kdo jih podaja. Predvsem Američani jih radi napihujejo, a hkrati je jasno, da sredstva iz leta v leto nedvomno so večja.
Medtem Iran razvija brezpilotna letala in z njimi testira obrambni sistem ZDA in njihovih zaveznikov v Perzijskem zalivu. Več teh letal pošiljajo, da odkrivajo delovanje radarjev. Prava težava za Američane in njihove zaveznike bi se pojavila, če bi ta brezpilotna letala v Iranu v primeru vojne oborožili in v velikem številu proti njim tudi uporabili.
Ti dve novici mi povesta, da se svet spreminja, da se relativna moč zahoda in zaveznikov manjša. Sploh Evropa je v velikih škripcih. Že tako ali tako Evropejci niso naklonjeni zapravljanju denarja za obrambo, dolžniška kriza pa hkrati pomeni zastoj gospodarstva, s čimer se zaostanek preostalega sveta manjša. ZDA imajo po drugi strani svoje težave in tudi njihova moč se manjša, četudi je še vedno izredno velika.
Vprašanje zdaj in tukaj je, kako se pripravimo na spremenjeni svet, v katerem ne bomo več na vrhu prehranjevalne verige, oziroma tam vsaj ne bomo sami. Svet, v katerem ne bo več samoumevno, da lahko NATO posreduje skorajda povsod, kjer se zahoče vladarjem v Washingtonu in po evropskih državah. Svet, v katerem bodo Indijci, Brazilci, Kitajci in mogoče celo Turki imeli besedo o tem, koliko se lahko še zadolžujemo in kako naj rešujemo svoje gospodarske težave. Vem, marsikomu se zdi to docela nepomembno. Kaj pa imamo mi odločati o življenjih drugih in ali ni bolje živeti sam zase, varno v objemu velike Evrope, brez da bi po svetu pošiljali vojske? Že že, toda kaj se zgodi, ko naša moč tako pade, da mora Kitajska poslati svojo vojsko, da naredi red v Grčiji? To se zdi v tem trenutku še smešno, a kako bo čez deset let, če se bo svet razvijal tako kot do zdaj?
Je pa jasno, Evropa postaja na globalnem odru vse bolj nepomembna. Žarometi bodo posvetili drugam, proti vzhodu Azije, kjer se utegne kmalu odločati o usodi sveta. To, kar so nekoč bile Nemčija, Velika Britanija in Francija, bodo Kitajska, Japonska, Indija, Indonezija in poglavitna zunanja sila bodo ZDA.
