Včeraj, na predvečer delavskega praznika je bilo marsikaj drugače, kot je bilo dolga leta nazaj, smo posneli intervju z Evelin Vesenjak, s predsednico sindikata KNSS Neodvisnost. Na Kipah v Trbovljah, kjer zadnjega aprila že dolga leta organizirajo kresovanje, je bilo tokrat drugače. Kres ni bil postavljen, oder za glasbenike tudi ne, stojnic z dobrotami ni bilo, zaradi znanih razlogov pa tudi nobenih obiskovalcev. Le nekaj sprehajalcev in kakšen tekač.
Evelin Vesenjak: Kresovanju smo se morali odpovedati, ne pa tudi zavzemanju za delavske pravice
Govorila sta o sindikalizmu in tudi politiki, za katero se zdi, da je na najnižji možni ravni. Zato se tudi naša sogovornica z nostalgijo in z velikim spoštovanjem spominja prvega predsednika njenega sindikata Franceta Tomšiča, ki je po dolgih desetletjih mrtvila, sindikalnemu boju spet dal pravi pomen.
„V nekdanjo Iskro Trbovlje nam je France prišel predstavit svojo idejo o ustanovitvi sindikata. Moram reči, da sem bila navdušena nad to idejo, tudi nad njim in o tistem, kar je želel doseči, kaj je želel spremeniti in kako je on verjel, da se to da. Priključila sem se in ostala v sindikatu do danes.“
Pove, da je po Francetu Tomšiču najprej sindikat slabo leto vodil Slavko Kmetič, s katerim niso bili zadovoljni. Zamenjal ga je Drago Lombar, ki je sindikat vodil vrsto let. Zadnja leta ga vodi Evelin Vesenjak, Zagorjanka, ki živi v Trbovljah. Pojasnila je tudi, kje tičijo razlogi, da Tomšičev sindikat ni nikoli povsem zaživel v Zasavju. Tomšiču se je pridružila tudi, ko je ustanovil stranko SDSS (zdajšnjo SDS) in tudi povedala, zakaj je stranko že pred več leti zapustila. Ji je pa žal, da se je s stranko zgodilo to, kar se je. Mnogi, ki jo danes vodijo, namreč pozabljajo, da je nekdanja SDSS vzniknila ravno iz delavstva.
Če vodje političnih strank ne znajo svoje stranke voditi kot dobri gospodarji, kako bodo potem državo
V nadaljevanju je beseda tekla tudi o tem, zakaj pogosto na kresovanjih zbranim spregovorijo politiki in vse redkeje sindikalisti. Prepričana je, da bi imeli kaj povedati in tudi, da bi bilo brez sindikatov marsikaj pri nas slabše, kot je. Precej kritična je bila do slovenske politike in političnih strank, ki se mimogrede ne financirajo le na osnovi vplačanih članarin članstva kot denimo sindikati, ampak lep zalogaj denarja prejemajo na osnovi volilnega uspeha. Pa kljub temu le redke delujejo pozitivno oziroma brez najemanja kreditov. Zato se lahko upravičeno vprašamo, če vodje političnih strank ne znajo svoje stranke voditi kot dobri gospodarji, torej pozitivno, brez izgub in najemanja kreditov, kako bodo potem državo. Kako, pa se tako in tako vsak dan znova in znova lahko prepričamo in je odgovor na dlani. Slabo.
„Ko enkrat doživiš, da te je nek politik, ki si ga imel za poštenega, razočaral, včasih res spoznaš, da nikomur ne gre zaupati, ali pa zaupanje po tej izkušnji razvijaš zelo previdno.“
Vabimo k poslušanju pogovora
V drugem delu oddaje je spregovorila tudi o tem, kaj nam lahko prinese pandemija. Velika gospodarska kriza bi lahko pripeljala do kršenja delavskih pravic in posledično tudi do velikih protestov. Pove še, da drugačni protesti, kot so bili zadnji, ko so ljudje izrazili bolj kot ne protest nad zdajšnjim političnim dogajanjem.
„Ljudje imajo občutek, da so omejeni na svoja bivališča zato, da se lahko v ozadju dogajajo netransparentne stvari oziroma umazanije.“
Pove še, da po pandemiji pričakuje veliko sindikalnega dela, na katerega pa so sindikati pripravljeni. Tudi njen. Več pa ob spremljanju prvomajske oddaje.
