Fakulteta za pravo in poslovne vede je eden izmed slovenskih zasebnih visokošolskih zavodov. Deluje v okviru Katoliškega inštituta. Doma, v zamejstvu in izseljenstvu je znana kot kvalitetna fakulteta, znanstveno-raziskovalna in vzgojno-izobraževalna skupnost, ki je dejavno vpeta v mednarodne povezave z najkvalitetnejšimi katoliškimi in drugimi znanstveno-raziskovalnimi institucijami in je kot družbeno odgovorna in etično zavedna institucija dejavna v slovenskem družbenem, kulturnem in gospodarskem življenju.
Do začetka novega študijskega leta, ki bo potekal v pogojih pandemije, je še dober mesec dni, zato smo k pogovoru povabili dekana Fakultete za pravo in poslovne vede docenta dr. Zorana Vaupota, MBA. V nadaljevanju objavljamo prvi del tega zanimivega pogovora z dekanom mlade slovenske fakultete, kje jeseni začenja študij že enajsta generacija študentov.
Kako ste zadovoljni s prepoznavnostjo Fakultete za pravo in poslovne vede v slovenskem akademskem okolju in širše v slovenski javnosti?
Dejstvo je, da smo iz leta v leto bolj prepoznavni. Stroškovno preudarne, a vendar vsebinsko dobro oblikovane in ciljno usmerjene promocijske aktivnosti vedno najprej sporočajo konsistentnost načelnosti v našem delovanju. Izogibamo se prevečkrat skrajnemu političnemu aktivizmu, ki je tako zelo prisoten tudi v slovenskem akademskem prostoru, predvsem v primerih sodelavcev s strani države ustanovljenih in financiranih visokošolskih zavodov. Takšno ravnanje jih sicer naredi javno prepoznavne, vendar nisem prepričan, da z vsebinami, ki bi si jih vrhunska intelektualna ustanova mednarodnih razsežnosti želela izpostavljati.
Čeprav so naša vrednotna načela nedvoumna in jasno izražena že v samem nazivu krovne ustanove (Katoliški inštitut) in ustanovitelja (Nadškofija Ljubljana), je naša pot usmerjena v zmernost, etično utemeljeno distanco in negativno vrednotenje vseh odklonov od sprejemljive normalnosti. Morda se ta drža akademske neodvisnosti zdi tudi komu napačna zaradi neizrabe kakšnih oportunističnih priložnosti, ki bi jih fakulteta s »prodajo« svojega imena z javno zastavitvijo za parcialne cilje naročnikov lahko kdaj pridobila. Sploh, ker se kot nekoncesionirana ustanova na vse prej kot monopolnem trgu vsakodnevno soočamo tudi s tisto konkurenco, katere delovanje plačuje država in zaradi tega tem ustanovam ni treba študentom obračunavati šolnin za redni študij. A na dolgi rok se, o tem smo prepričani, načelnost pri upoštevanju vrednot, ki so bile izhodišča ustanovitve fakultete in zastavljenih ciljev njenega delovanja, vedno izkaže za edino pravilno.
Fakulteta za pravo in poslovne vede je v zadnjih letih oblikovala vertikalo študijskih programov. Tako zainteresiranim ponujate kot izhodišče univerzitetne študijske programe. Katere vsebine so jedro?
Dodiplomski študijski program prve stopnje Poslovne vede je pravzaprav vsebinsko razširjeno področje ekonomije. To kaže tudi strokovni naziv, ki ga pridobijo naši diplomanti: diplomirani ekonomist. Program vključuje makro- in mikroekonomske vsebine, finance, menedžment, trženje, organizacijo, matematiko, statistiko, informacijsko podporo poslovanju, odnose z javnostjo, pravo in filozofijo.
Fakulteta izvaja tudi bolonjski magistrski in doktorski študij. Kakšna je posebnost programov v primerjavi z drugimi poslovnimi fakultetami?
Dopolnitev dodiplomskega je podiplomski, magistrski študij poslovnih ved, ki po eni strani nadgrajuje vsebine prve stopnje našega lastnega programa, po drugi pa omogoča diplomantom drugih fakultet nadaljevanje na podiplomski stopnji študija. Izvajamo ga od študijskega leta 2016/2017. V skladu z možnostmi in cilji, ki izhajajo iz bolonjske reforme šolstva, zunanji diplomanti prihajajo z zelo različnih študijskih smeri, med katerimi poleg ekonomije oz. poslovnih ved najdemo precej pravnikov, jezikoslovcev, inženirjev različnih strok ipd. Vsem študij na magistrski stopnji prinese tako dodatno znanje s področja poslovnih ved kakor tudi možnost interdisciplinarnega povezovanja s primarno stroko, kar jim na trgu dela omogoča vse pomembnejšo primerjalno prednost pred drugimi, ožje usmerjenimi kolegi.
Doktorskega programa sicer še ne izvajamo samostojno, vendar imamo tržno zanimive dogovore z nekaterimi partnerskimi fakultetami iz tujine, tako v smislu vsebinske kot cenovne umeščenosti študija. Na tem nivoju so doktorski projekti vedno izrazito prilagojeni posameznikovim potrebam oz. pričakovanjem ter možnostim posameznih fakultet.
V jeseni bo začela študij enajsta generacija študentov. Ali spremljate nadaljnjo študijsko in karierno pot nekdanjih študentov? Na katerih področjih so najbolj uspešni?
Drži, jeseni začenja študij že enajsta generacija študentov. Nismo več popolnoma na začetku poti, a vendar se tradicija najuglednejših svetovnih fakultet oz. univerz pogosto meri v več stoletjih obstoja. S te perspektive smo vse zasebne in velik del državnih visokošolskih zavodov v Sloveniji še pravi začetniki. To pomanjkanje tradicije je lahko tudi prednost, če ga znaš obrniti sebi v prid. In to tako, da neobremenjen z dolgoletnimi preteklimi izkušnjami sprejemaš hitre odločitve pa tudi učinkovito uvajaš spremembe, ko so potrebne.
Takšen odziven pristop očitno cenijo tudi naši študenti, ki so zelo agilni, motivirani, s pravim podjetniškim duhom, odločnim pristopom in pozitivno naravnanostjo. Kariere diplomantov spremljamo, in kolikor vemo, so v tem trenutku vsi zaposleni. Radi se tudi vračajo na naše javne dogodke. Nekateri, ki so pred leti končali prvo stopnjo in študija niso mogli takoj nadaljevati na drugi, se v zadnjih letih vpisujejo tudi po večletnem premoru, in to je za nas priznanje, zagotovilo, da so bili z našim delom v preteklosti zadovoljni. Pripeljejo tudi svoje znance in prijatelje, celo zakonske partnerje. Najdemo jih zaposlene na različnih področjih: od samozaposlenih do zaposlenih v zasebnih ali državnih podjetjih, velikih multinacionalkah pa tudi v državni upravi.
Ali lahko kratko predstavite fakultetni profesorski zbor in pristop profesorjev do študentov?
V tekočem šolskem letu je bilo v izvajanje dodiplomskega in magistrskega programa Poslovne vede vključenih 25 izvajalcev. Nekaj učiteljev je na fakulteti zaposlenih, večina pa je zunanjih sodelavcev, ki prihajajo bodisi z drugih fakultet, iz državne uprave in podjetij. Že sama sestava profesorskega zbora kaže na učinkovito kombinacijo znanstvene odličnosti in praktičnih izkušenj. Oba vidika drug drugega po eni strani podpirata, a hkrati tudi omejujeta preveliko enostranskost prenesenega znanja, saj so naši študenti, to je treba priznati, kot pretežni samoplačniki zahtevni udeleženci pedagoškega procesa in tudi zelo jasno povedo, ko z nečim niso zadovoljni. Na srečo je tovrstnih situacij zelo malo in merjenje zadovoljstva študentov s pedagoškim delom daje sedaj že vrsto let zelo visoke ocene, ki nam jih marsikdo zavida. To velja za različne vidike pedagoškega dela, tudi glede odnosa profesorjev do študentov; prav na tem področju so ocene zadovoljstva študentov tradicionalno najvišje.
