Evropska centralna banka si je očitno premislila, ko je v četrtek Mario Draghi izjavil, da bo Banka sprožila nov program nakupa obveznic prezadolženih držav evrske cone, s ciljem ohranitve skupne evropske valute. Avgusta je še namreč kazalo nasprotno, to je da ECB ne bo nadaljevala s programom nakupa obveznic, na kar so borze reagirale s padcem indeksom delnic. Tokratna najava prvega moža ECB se je že naslednji dan odrazila na vrednosti evra, saj je dosegel dvomesečni maksimum glede na dolar, in sicer se je okrepil za 0,3 odstotke, to je na vrednost 1,2673 vrednosti ameriškega dolarja. Reakcije na zadnjo odločitev ECB-a so med evropskimi voditelji mešane. V glavnem odločitev pozdravljajo, medtem ko je guverner Nemške zvezne banke Jens Weidmann odločitvi nasprotoval, z razliko od nemške kanclerke Merklove, ki se z Draghijem strinja. Na konferenci za medije na Dunaju je Merkova skupaj z avstrijskim premierjem Wernerjem Faymannom podprla nov načrt ECB. Kanclerkin somišljenik je tudi italijanski premier Monti, ki je odločitev ECB označil koz »zelo pomemben korak naprej«. Strinjanja tudi ni skrival predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy, ki je izjavil, da nov program nakupa obveznic prezadolženih držav članic evrskega območja nudi učinkovit odgovor na dolžniško krizo v evrskem območju. Tudi Mednarodni denarni sklad vidi akcijo ECB kot »pomemben korak na poti k stabilnosti in rasti v evro coni«. Lagardova je tudi sporočila, da je MDS »pripravljen na sodelovanje«. Medtem, ko mnogi podpirajo nov načrt ECB, Nemška zvezna banka vztraja pri svojem. Ostro nasprotuje nakupu obveznic, zaradi česar je Weidmann grozil tudi z odstopom. V Nemčiji 12. septembra Ustavno sodišče tudi odloča o ustavnosti Evropskega sklada za reševanje evra.
ECB vendarle gre v nakup obveznic
