E. Kovač, Družina: Žarko Petan (1929–2014)

V prvih dneh maja smo na ljubljanskih Žalah pokopali slovenskega kulturnega ustvarjalca, ki je bil znamenit po svojih aforizmih, kot gledališki pisec in režiser, urednik, pisatelj, kritik in publicist. Slovo je bilo posebej pretresljivo, saj smo se istočasno poslovili od njegovega zeta Saše. Skupaj sta odšla k lansko leto preminuli hčeri in ženi Jasmin. Kakor da bi nam veliki kulturnik želel povedati, da so onkraj njegovega izjemnega kritičnega in satiričnega peresa zanj ostajale najvišje družinske vrednote, zato si je želel tudi v večnosti ustvariti svojo nebeško družino. Njegovi prijatelji vedo, koliko vpliva je na njegovo literarno ustvarjanje imela soproga Vera in kako sta ga v pisanju otroške literature navdihovala vnuka Jaka in Gregor.

Življenjska pot duhovnega aristokrata, kar je Žarko Petan vsekakor bil, se je začela v predvojnem Mariboru, vendar se je družina zaradi vojne vihre kmalu preselila v Zagreb in kasneje v Trst, toda Žarko je ostal pri redovnikih na Hrvaškem, na kar so ga vezali lepi spomini, šele po vojni se je vrnil v Maribor. Ko sem ga srečeval, je bil že v zrelih letih in je rad poudaril, da je hkrati svoboden človek in kristjan. Za svojo svobodo je bil pripravljen tudi kaj žrtvovati, zato ga je doletel beograjski vojaški zapor. In prav tam se je prebudil njegov izjemni talent za aforizme, ki jih je v življenju sestavil kar nekaj tisoč. V samici je začel sestavljati kratke in satirične stavke ter jih s svojo posebno tehniko ohranjal v spominu, kajti v njegovem zaporu ni bilo nikakršnega papirja. Prof. Trstenjak nas je učil, da je za stalno duhovitost potreben zelo bister um in takšno veliko inteligenco je pokojni Žarko Petan venomer kazal. Tudi na pogrebu smo poslušali njegove aforizme in pred nami je zasijal njegov smejoči in muzasti obraz.

Več lahko preberete v Družini.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.