Državo in Rome romska problematika ne zanima

Na Dolenjskem še odmeva tragični dogodek pred mesecem dni, ko je podjetnik Stane Vidic ustrelil ciganko, potem pa je sodil še sebi. Tudi nekdanji župnik iz župnije Prečna Anton Marinko, kamor teritorialno sodijo Romi iz naselja Brezje in Žabjek, je bil tako ali drugače »poslovno« povezan z Romi, ki mu domnevno dolgujejo precej denarja. Pred kratkim pa so »neznanci« znanemu podjetniku iz Novega mesta pokradli električne kable. Na Dolenjskem vsi ljudje vedo, kdo krade kable, jih razreže, izolacijo zažge v ognju, bakrene žice pa proda Dinosu. Policija zlikovce še išče!

Okoli dvesto ljudi se je minuli petek udeležilo javne tribune, ki so jo poimenovali Romska problematika v mrku. Odmevnega srečanja, ki je bilo v veliki dvorani Kmetijske šole Grm na Bajnofu pri Novem mestu, se je izmed romske populacije udeležil samo njihov novinar. Na Tribuno so povabili tudi sledeče ministre: Igorja Lukšiča, Ivana Svetlika, Katarino Kresal, Roka Žarniča in Aleša Zalarja pa Staneta Baluha, direktorja urada za narodnosti, župana Alojzija Muhiča, romsko svetnico v občinskem svetu MO Novo mesto Dušico Balažič, ter Silva Mesojedca, predsednika Regijske civilne iniciative za reševanje romske problematike. Država je z »obstrukcijo« ponovno pokazala, kako malo ji je mar do občanov in Romov, ki živijo skupaj in imajo veliko problemov. Ministri so sicer svojo odsotnost opravičili, le minister Aleš Zalar ni sporočil opravičila. Takšno ignoranco s strani države in trenutne vlade ni pričakoval nihče, še najmanj pa organizator Regijska civilna iniciativa za reševanje romske problematike in občinski svetnik Matic Vidic. Srečanja se je udeležil tudi Franci Kek (Zares), poslanec v Državnem zboru.

Iz razprave, ki je sledila, se je poved v naslovu tribune »Romska problematika v mrku«, samo še poglobila. Krajani s pomočjo iniciative že leta dolgo opozarjajo na hitro naraščanje romske populacije v naseljih Žabjek in Brezje, kjer živi okoli dvesto Romov. Jedro spora predstavljajo njihove na črno zgrajene barake in hiše na zasebnih zemljiščih in zemljiščih, ki so v lasti Ministrstva za obrambo. Zdi se, da sta občina in država pri reševanju teh zagat popolnoma nemočni, ali pa nočeta zagristi v to zares »kislo« jabolko spora in nezadovoljstva med Romi in občani. Znano je, da se nekateri Romi »znajdejo« in imajo lepe hiše in še boljše avtomobile, nihče pa ne verjame, da vse to dosežejo z nabiranjem gozdnih sadežev in z zbiranjem kosovnih odpadkov, starega železa (beri bakra) in papirja. Ljudje raje verjamejo domnevam, da se bogati Romi verjetneje ukvarjajo z donosnejšimi posli, kot so mamila in orožje. Zato so bili vsi prisotni na petkovi tribuni zelo presenečeni nad uradnim podatkom, da povprečna romska družina s petimi otroci, kjer oče ali mati nista zaposlena, dobi od države na leto kar 16. 602,00 €! Evropska skupnost pa dvanajstim državam (12), kjer živijo Romi (to so gotovo Italija, Španija, Portugalska, Slovenija, Madžarska, Romunija itd…) vsako leto dodeli 17,5 milijarde evrov! Koliko od tega denarja prejme Slovenija, ni znano. Ob tem se nehote vsiljuje vprašanje, zakaj dela zmožni Romi ne delajo? Gotovo je trenutno glavni razlog in opravičilo svetovna globalna kriza. Vendar tudi pred krizo, verjetno bo tako tudi po krizi, ni bilo in ne bo popolnoma nič drugače. Problem je v kulturi in načinu življenja Romov, ki so ravno v novomeški občini na najnižji ravni v slovenskem merilu. Integracija Romov v večinsko populacijo ni sprejemljiva, socializacija in inkulturacija pa se sploh ne obnese. Velik problem je tudi permanentno ne spoštovanje zakonodaje s strani Romov, ki se obnašajo, kot da države ni, država in njeni represivni organi, inšpekcije itd… pa delujejo po načelu dvojnih meril. Če bo »Gađe«,(tako v romščini imenujejo predstavnike večinskega prebivalstva, to je Slovence), sosedu ukradel petelina, ali posekal drevo en meter od tal, bo takoj kaznovan pa še kaj povrhu, za povsem enako dejanje pa Rom ne bo nič odgovarjal, ker je nastala škoda premajhna za kazenski pregon, pravijo Katarinini policaji. Višek pa je dvojna volilna pravica Romov, ko enkrat volijo tako kot vsi občani, drugič pa volijo še posebej predstavnika romskih skupnosti za člana v občinskem svetu. To ni nikjer v Evropi!

Tako kot vsakokrat doslej je tudi petkova tribuna, ki je obetala veliko glede na vabljene kompetentne ministre, doživela še en neuspeh. Prazno mlatenje slame je nadgradilo dejstvo, da prisotni odgovorni niso sprejeli nobene resolucije, ali poziva ali kakršenkoli drug dokument, s katerim bi pozvali vse odgovorne na ravni države, da čim preje primerno ukrepajo in na ta način prekinejo stoletja dolgo prakso glede (ne) obravnavanja tako občutljive in problematične populacije, kot so to Romi. Edina svetla misel večera je bila ta, da je potrebno sožitje med Romi in krajani, tisti, ki pa povzročajo nered pa se morajo prilagoditi večini!

Foto: Franci Koncilija