Romi prihajajo na Brezje, v slovensko narodno svetišče, k Mariji Pomagaj, že več kot sto let. Običajno kakšen teden pred praznikom Marijinega vnebovzetja.
Letos spet po dveh zaprtih koronskih letih. A tokrat se niso mogli tako kot prejšnja leta utaboriti v okolici, na prostoru, ki jim ga je nekoč že omogočala lokalna skupnost. Vendar so tudi frančiškani nemočni: ne morejo prepričati lokalne skupnosti – občine Radovljica, da bi Romom, ki prihajajo na Brezje, kot so to počeli že njihovi starši več rodov nazaj, priskrbeli primerni prostor, kjer bi lahko začasno bivali.
V bistvu se jim dogaja, kot se je Jožefu in Mariji, ki sta med potjo zaman trkala na številna vrata, na koncu pa sta dobila bivališče v hlevčku. Očitno se zadnjih dva tisoč let ni veliko spremenilo.
Duhovnik Peter Kokotec, nekoč črnomaljski župnik, še vedno rad dela z Romi
A se jih je sinoči kar veliko zbralo pred baziliko Marije Pomagaj. Prihajajo, da dan pred uradno procesijo sami nesejo Devlori Marijico od cerkve skozi bližnji park, mimo bronastega kipa Svete Družine, dela pred tremi leti umrlega akademskega kiparja Staneta Kolmana, do velikega križa, od tam pa prehodijo s prižganimi svečami še pot v cerkev, kjer dobijo rožne vence.
Peter Kokotec, zdaj generalni vikar novomeške škofije, še prej župnik v Črnomlju, veliko dela z Romi. Že pred več kot desetimi leti se ga je oprijel vzdevek ciganski župnik. Kokotec, doma s Primskovega pri Kranju, zna vzpostaviti pristen odnos z Romi.
V Sloveniji je Romov od osem do dvanajst tisoč. Še vedno živijo večinoma v getih na Dolenjskem, v Prekmurju, Mariboru in še nekaterih krajih. Letos je Kokotcu pri procesiji pomagal tudi pater Jona J. Vene. Leta 2018 je bil posvečen v duhovnika, zdaj je policijski vikar. Ljubljančan, ki je leta 2007 diplomiral na Fakulteti za družbene vede in 2011 vstopil v meniški red cistercijanov v Stični.
Peter Kokotec je pred in med procesijo molil in pel tudi v romskem jeziku skupaj z Romi. Pri izvedbi procesije so mu pomagali tudi člani malteškega reda in bratje frančiškani skupaj z rektorjem p. dr. Robertom Bahčičem. Na začetku avgusta je postal gvardijana samostana pater Krizostom Komar, ki je z veseljem prižigal sveče Romom pred procesijo.
Romi že skoraj tisoč let živijo na območju Slovenije
Treba je priznati, da je papež šele leta 1968 prvič uradno nagovoril Rome. Ti so se začeli izseljevati iz Indije v 9. stoletju. Če podatki držijo, so prišli prvi Romi na območje Slovenije v 14. stoletju iz treh smeri. Iz Hrvaške, ti so danes Dolenjski Romi, Madžarske, ki so Prekmurski, Gorenjski pa so prišli iz nemško govorečih dežel. Čeprav je izpričana stalna naselitev Romov na območju sedanje Slovenije že v 18. stoletju, je država to začela z zakonom urejevati šele leta 1989.
Znanih je več konfliktov Romov s preostalim prebivalstvom. Najbolj znan je konflikt iz decembra 2006 v Dečji vasi, ko je tja prišel takratni predsednik države dr. Janez Drnovšek in se zapletel s krajani v prepir glede družine Strojanovih. Znan je njegov očitek ljudem, ki so preprečevali, da bi raztovorili bivalnike: »A ste vi ljudje ali kaj ste? Dajmo vsaj toliko pomagat kot ljudje. Kaj bi Kristus rekel na to?« je govoril Drnovšek. O tem konfliktu je napisana tudi diplomska naloga Analiza krize na primeru Ambrusa in romske družine Strojan.
Slovenski Romi so hodili na Brezje in bodo to počeli še naprej. Od nekdaj se priporočajo Devlori Marijici, molijo za zdravje in tudi za mir.
In tega jim ne bo nihče vzel.
Dejstvo je tudi, da smo pred večerno procesijo videli več policijskih vozil parkiranih pri brezjanskem gasilskem domu. Po novi doktrini je zdaj policija prijazna ljudem, zato, upajmo, so bili bolj ali manj le po uradni dolžnosti.
