Že v Svetem pismu je zapisano, da desetina našega dela pripada levitom. Podobno ureditev so recimo poznali v fevdalizmu. Danes pa moramo državi dati že praktično več kot 50 % svojega prihodka: dohodnina, davek na nepremičnine, DDV in še cela vrsta davščin. Ljudje so upravičeno, če se milo izrazimo, zaskrbljeni.
Po mnenju ekonomista in profesorja na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, dr. Mojmirja Mraka, so današnje glavne težave v visokem javnem dolgu, šibkem bančnem sektorju in plačilnem neravnotežju. Države torej dolgujejo veliko preveč, bančni sektor je zadolžen, novih kreditov skoraj ni mogoče najeti, podjetja trpijo zaradi plačilne nezmožnosti ali ker ne dobijo plačanih svojih storitev. Država se pač skuša reševati z uvajanjem novih in novih bremen za prebivalce ter s tem krpa vedno večjo luknjo, ki nastaja v proračunu.
5% držav EU ustvari 80% dolga
Resno zaskrbljujoč je podatek, da v Evropski uniji ustvari samo 5% držav 80% dolga vseh držav članic. Od leta 2008 se je višina dolga povečala za okoli 40%. Prve štiri dolžnice so znane: Grčija, Italija, Portugalska, Irska. Sledita Belgija in Francija! Francija, poleg Nemčije vodilna država EU, dolguje kar 90% glede na svoj bruto družbeni proizvod (BDP), njena brezposelnost se trdo drži evropskega povprečja z 11,2% (kar 25% mladih je brez dela). Francija sodi med največje države Evrope in gotovo prispeva tudi pomembnejši delež v skupno blagajno. Njene težave so torej bistvenega pomena za obstoj evra in celotne unije. Pa vendarle Francija postaja eden večjih problemov Evropske unije (poleg Italije in Španije). O tem se seveda (še) ne govori.
Vedno več je novic, da bomo dolgove bank in držav plačali davkoplačevalci. Davek na nepremičnine in dvig DDV sta morda zgolj dva od poizkusov. Dolgove je pač treba odplačati. Če država nima denarja, ga je najlažje vzeti tam, kjer je. Mednarodni denarni sklad (IMF) razpravlja o uvedbi super davka v višini 10% na vse prihranke v območju evra. Po njihovem prepričanju bi takšen davek v vseh 15 državah višino dolga spravil na še sprejemljiv nivo oziroma na nivo iz leta 2008. Gre za enkratni davek, ki bi po mnenju strokovnjakov IMFa imel najmanj moteč vpliv na ljudi, kot npr. nenehno dvigovanje drugih davkov. Predlog sodi v vrsto idej, ki jih v zadnjih mesecih ni malo. Po mnenju številnih analitikov je ena od najbolj verjetnih možnosti za izhod iz krize uvedba t.i. evroobveznic. Dolg držav članic se bo zapakiral v obveznice in prodal na trgu. Kdo bo kupil te obveznice in kako bodo »prisilili« prebivalce, da jih kupimo, pa bomo še videli.
Mar slepo zaupamo v bančni sistem, ki je krizo povzročil?
Še vedno imamo visoko zaupanje v centralne banke, da bodo krizo rešile. Prihranki na slovenskih bankah so se v zadnjem letu znižali za samo okoli 3%. Slišimo celo, da smo že skoraj na koncu krize. Žal smo daleč do konca krize. Pozabljamo celo, da so krizo povzročile ravno banke. Vprašati se moramo, kakšen vpliv bo vse to tiskanje denarja in prestavljanje dolgov v prihodnost, imelo na nas in naše premoženje. Dejstvo je, da denar s tem ne pridobiva na vrednosti, ampak jo izgublja. Izgubljajo torej vsi prihranki, ki so naloženi v kakršni koli denarni naložbi, država pa nam jih lahko tudi dodatno obdavči, kot so to storili na Cipru.
Foto: Dolg naše države še zdaleč ni katastrofalen …
Pripis uredništva: Marko Kocuvan je samostojni premoženjski svetovalec.
