V sredo, 8. novembra 2017 zvečer je društvo Slovenija-Rusija, ki ima sedež v Ljubljani, v sodelovanju z Mestno občino Novo mesto, ki je podprla ta dogodek, v prireditvenem atriju Knjižnice Mirana Jarca pripravilo okroglo mizo ob sto letnici velike oktobrske boljševistične revolucije v Rusiji. Gostje okrogle mize so bili prof. dr. Anton Bebler, politolog in diplomat, ter zgodovinarja Novomeščan dr. Aleš Gabrič in Mariborčan dr. Jure Gašparič. Okoli 80 zbranih udeležencev je z zanimanjem poslušalo predavatelje, ki so analitično in brez olepševanja in mitologije predstavili takratne razloge za nastanek krvave revolucije z drastičnimi posledicami za življenje v Evropi in v svetu. Na koncu domala dve uri trajajoče okrogle mize je direktor knjižnice Borut Novak vsem trem gostom podaril knjigo Karla Bačerja Iz Dolenjske preteklosti…
Uvod
Bunčev Slovar tujk (1967) besedico revolucija, ki je latinskega izvora, razloži kot vstaja, nasilen državni prevrat, korenita sprememba družbenega reda, zlasti njegovih gospodarskih temeljev in lastninskih odnosov. V človeški zgodovini poznamo celo vrsto revolucij, ki so bile večinoma zelo krvave. Navedel bom samo najpomembnejše zadnjih 200 let; buržoazna (meščanska) revolucija v Franciji 1789 leta, marčna revolucija 1848 in oktobrska revolucija (proletarska) v Rusiji (1917), ki ji je sledila tudi revolucija (komunistična) v Sloveniji (1941-1945), ki pa še kar traja in se stalno spreminja v duhu dialektičnega materializma…
Začetki revolucije
Dr. Aleš Gabrič je najprej predstavil bistvo vsake revolucije, ki jo generirajo socialne krivice in nezadovoljstvo množic, ki v večini primerov nasilno zahtevajo spremembe itd…Lenin je bil pragmatik in je dobro vedel, kaj hočejo ljudje – zemljo in oblast! Ljudje so v boljševikih videli rešitelje iz stisk, želeli so svet socialne pravičnosti, volilno pravico žensk, odpravo zasebne lastnine in privilegijev, propad svetovnega kapitalističnega imperializma, teror proti pravoslavni cerkvi in religiji sploh, brezrazredno družbo, skratka zahtevali so Rusijo, ki bo iz zaostale agrarne, postala razvita industrijska država, pa čeprav preko trupel. Zanimivo je, da je boljševiška revolucija izdala tudi odlok o miru, ki pa ni bil še nikoli dosežen. Dr. Anton Bebler pa je poudaril, da se v noči od 25. na 26. oktober(po Julijanskem, pravoslavnem koledarju) praktično ni zgodilo popolnoma nič. Streli iz križarke Aurora so samo naznanili, da je bila zamenjana vlada in da so oblast v Rusiji prevzeli boljševiki, Lenin pa je bil takrat še vedno v Švici in malo je manjkalo, pa bi se mu revolucija izmuznila iz kontrole.
Drastične posledice
Nobenega dvoma ni, da je ruska boljševistična revolucija povzročila drastične posledice v Evropi in v svetu. Politični zemljevid se je popolnoma spremenil. Kmalu se je pojavilo okoli 15 komunističnih držav, med njimi tudi Kitajska, Vietnam, Kuba, Severna Koreja, po drugi svetovni vojni tudi Titova Jugoslavija. Nastala je blokovska razdelitev sveta in hladna vojna, svet pa je bil v stalni nevarnosti pred začetkom tretje svetovne – jedrske vojne.. Tako je velika socialistična revolucija v Rusiji začela spreminjati svet in človeka na osnovi planskega gospodarstva in dialektičnega materializma kot ideologije in filozofije komunizma. Razvoj komunizma po svetu pa je prevzela in nadzorovala Komunistična internacionala v Moskvi.
Pred drugo svetovno vojno je bila Komunistična stranka (KPJ) prepovedana po vsej Jugoslaviji. Zato so se privrženci šolali v Rusiji, s Titom na čelu, ki je bil politični emigrant, v soglasju s Stalinom pa je marljivo »čistil« svoje nasprotnike. Tako je bila na začetku vojne leta 1941 KPS izmed vseh drugih slovenskih meščanskih strank najbolje usposobljena za talno delovanje in za nasilen prevzem oblasti. Informbiro je leta 1948 v temeljih spremenil strukturo in miselnost tedanjih jugoslovanskih komunistov in tisti, ki niso mogli sprejeti novosti, so končali na Golem otoku…Na zadnji vojaški paradi v Moskvi, pred razpadom Rusije leta 1987 je velika oktobrska revolucija dokončno izgubila ves svoj sijaj in privlačnost. Nekoliko pred tem je sledil tudi razpad Jugoslavije, posledično ne samo zaradi demokratičnih procesov po vsem svetu, ampak tudi zaradi slepega kopiranja sovjetskega gospodarskega sistema, politike etnofederacije, zaradi monopola komunistične partije (ZKS) itd… »Dejstvo je, da če bi slovenski komunisti delovali bolj liberalno (Stane Kavčič), danes Slovenci ne bi živeli v svobodni domovini«, je na koncu okrogle mize še dejal dr. Anton Bebler. Vse tako kaže, da kapitalizem po meri človeka, kot smo si ga v Sloveniji kasneje predstavljali, pa je žal še vedno samo iluzija! Če kdaj, je svetovni mir dandanes zelo ogrožen!
