Razmišljati o jaslicah, pomeni, razmišljati o začetku nove in večne zaveze, s katero nas je Bog Oče na viden in stvaren ter nedoumljivo ljubezniv način povabil, da sledimo njegovemu Sinu Jezusu na pot odrešenja. Ta pot se je začela v Betlehemu, ko je bil položen v jasli, se nadaljevala v naslednjih triintridesetih letih vse do križanja, vstajenja, podaritve Sv. Duha in zagotovila, da bo z nami vse dni do konca sveta.
In prav ta betlehemski dogodek – Jezusovo rojstvo – v človeško dušo prinaša odsvit Božjega, jo pripravlja za čudenje, veselje in jo napolni z mirom. Eden izmed pristnih človeških odgovorov na ta dogodek so jaslice. Postavljajo jih tako verni kot neverni in verjetno pri nas ni župnijske cerkve, kjer jih ne bi mogli občudovati in ob njih v tišini zazrti v Novorojenega – moliti.
Prvi predsednik DLJ je postal p. dr. Leopold Grčar, ki je začel izdelovati jaslice že kot otrok
Pred dvajsetimi leti pa je bilo ustanovljeno Društvo ljubiteljev jaslic Slovenije. Njegov prvi in dolgoletni predsednik je postal pater dr. Leopold Grčar, ki ga je po smrti leta 2020 nadomestil pater dr. Robert Bahčič. Pater Leopold je vse svoje življenje posvečal jaslicam in dihal z njimi. S svojo milino, toplino in nežno besedo je ustvarjal prostor, kjer je evangelij poganjal globoke korenine in dajal stoterne sadove. Mnoga leta je bil duša jasličarskega dogajanja v Sloveniji in širše. Okrog njega so se zbirali tako vrhunski umetniki kot preprosti izdelovalci – ustvarjalci jaslic pa postavljavci, zbiratelji in navdušenci vsega, kar je govorilo o božični zgodbi. Ljudje so mu začeli prinašati svoje jaslice in tako je na Brezjah na njegovo pobudo in z njegovim prizadevanjem zaživel Muzej jaslic.
Pater Leopold je bil eden največjih, če ne celo največji poznavalec dogajanja v zvezi z jaslicami pri nas. Napisal je knjigo in veliko publikacij in člankov o jaslicah. V svoji doktorski disertaciji pa je obdelal njihov teološki, duhovni in oznanjevalni vidik. Prve jaslice si je izdelal sam, ko je bil še otrok. V neki grapi je našel večji kamen in ga privlekel domov. Vanj je izdolbel votlinico in naredil nadstrešek iz slame. Figuric ni imel, zato jih je izrezal iz predvojne božične razglednice in jih postavil v votlinico. Velikokrat je rad dejal: »Jaslice so življenje mojega življenja.«
Razstave jaslic prirejajo v več krajih po Sloveniji, pred leti sta bili v Ljubljani svetovna in evropska razstava jaslic
Namen Društva ljubiteljev jaslic Slovenije (DLJ) je predvsem povezati vse, ki jih jaslice zanimajo, skrbeti za jasličarsko dediščino, za razvoj in vzgojo novih rodov, predvsem postavljavcev jaslic. Ti mnogokrat v preveliki vnemi prezrejo temeljno sporočilo Jezusovega rojstva in poudarjajo nepomembnosti. Društvo tudi vsako leto (v koronačasu žal ne) pripravlja Vseslovensko razstavo jaslic, na kateri se predstavijo tisti, ki s svojimi eksponati resnično nagovarjajo in zaznamujejo božično dogajanje. Pomaga pa tudi pri postavitvah drugih odmevnih razstav po Sloveniji: v Vojniku, Sveti Trojici, Veržeju, Jurkloštru, Vipavskem Križu, Radečah, Grobljah, Sveti Gori, Prevaljah, na Muti, v Kungoti … Največji razstavi, kjer je društvo pustilo svoj pečat, pa sta bili zagotovo leta 2003/4 svetovna razstava jaslic in naslednje leto evropska razstava, obe v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani. Vsako leto pa tudi poskrbimo za sodelovanje na razstavi v Vatikanu. Letos Slovenijo zastopa rezbar Vincenc Razingar iz Planine pod Golico. Je tipičen predstavnik tako imenovanih ljudskih rezbarjev, ki žal tonejo v pozabo. Še posebej sta v preteklosti navduševala zdaj pokojna rezbarja Janez Vovk in akademski kipar Vinko Ribnikar, ki sta izdelovala tudi cerkvene jaslice.
Jaslice izdelujejo iz lesa, gline, testa, medenega testa, papirja, ličja ali jih klekljajo, jih postavljajo v steklenici
Seveda pa ni samo les tisti material, iz katerega se dajo ustvariti jaslične podobe. Veliko ljudi ustvarja v glini in eden najbolj prepoznavnih je bil kartuzijan pater Wolfgang Kogler, ki je vrsto let preživel v Pleterjah. Izdelal je jaslice za ogromno cerkva, tako v Sloveniji kot v tujini. V Kranju živeči akademski kipar Viktor Konjedic pa se je pravzaprav celo življenje preživljal z izdelovanjem jaslic. Svojska in prepoznavna je tudi Ana Korenč, ki izdeluje predvsem družinske jaslice, tako kot tudi Herko Saksida, Anka Trpin, Ana Češarek … Pred slabim stoletjem so imele glavno vlogo papirnate jaslice. Zelo zanimive so Gasparijeve, Goršetove, Testenove pa jaslice Bare Remec. Sodobnika sta pa Klavdija Simler in Romeo Volk. Iz testa ustvarja Barbara Dimec, iz medenega testa pa Lea Babič. Zelo zanimive so tudi jaslice v steklenici mojstra Boruta Hanžiča. V Prekmurju je ohranjena tradicija izdelovanja božične zgodbe iz ličja, takšne jaslice so na ogled predvsem na razstavi v Veržeju. Ne smem pa pozabiti omeniti pridnih klekljaric iz Idrije in Žirov. Nemogoče je omeniti večino izdelovalcev, kajti krog se iz dneva v dan širi. Za predokus naj bo dovolj in zavedam se, da sem marsikoga, ki bi bil vreden omembe, izpustil. Se opravičujem.
DLJ tudi vsako leto v sodelovanju z Družino pripravlja revijo Jaslice, ki v pisni in slikovni podobi povzema dogodke tekočega leta. V reviji se predstavijo različni ustvarjalci, ki so drugače večinoma prezrti.
Pasijonske jaslice prikazujejo Jezusovo trpljenje, smrt in vstajenje
Zadnjih nekaj let poskušamo predstaviti tako imenovane pasijonske jaslice, ki prikazujejo Jezusovo trpljenje, smrt na križu in seveda vstajenje. Ti prikazi pri nas niso tako razširjeni in jih skušamo predstaviti po različnih cerkvah in tudi domovih.
Ob 20. obletnici društva je izšla knjiga z naslovom V ponižnosti Bog išče človeka. V njej je mogoče prebrati dvajsetletno zgodovino izpod peresa patra Roberta Bahčiča, pismo predsednika mednarodnega združenja jasličarjev Alberta Catala Poua, apostolsko pismo papeža Frančiška o pomenu in vrednosti jaslic, o jaslicah Kroparja Luka Šolarja in zapuščini rezbarjev samoukov pa spregovori Saša Florjančič. O Plečniku nam piše Edi Majaron, o jaslicah Damjan Ovsec in zaslužni papež Benedikt o volu in oslu ob jaslicah. Knjigo zaključuje sestavek Andreje Eržen Firšt.
Sporočilo jaslic in jasličarjev se širi tudi na družbenih omrežjih
Pred meseci je na Facebooku začela delovati skupina Ljubitelji jaslic. Tu njeni člani objavljajo fotografije in zanimivosti božičnega časa. Se jo splača obiskati in videti, kako Bog nagovarja človeka, da s svojimi rokami predstavi Dogodek. Ogromno mladih ljudi stopa na pot umetniškega ustvarjanja prav prek jaslic. So izvirni, iskrivi in večinoma ponižni. To je drža, ki manjka sodobnemu človeku. Le v ponižnosti lahko prodremo v skrivnost učlovečenja in začutimo dostojanstvo, ki nam je bilo darovano skupaj z življenjem. Mir ljudem na zemlji so oznanjali angeli v sveti noči. Tega miru smo potrebni morda bolj kot kruha. Kajti vznemirja nas vse mogoče. Novorojeni nas ni prišel rešit težav, kajti sam jih je imel tudi obilo. Prišel pa nas je rešit greha in večne smrti. In le ko smo odrešeni teh bremen, lahko začutimo, kako v nas vstopa Božji mir. In tega miru vam želim. Ponesite ga na vse konce sveta. Predvsem ga imejte v sebi in iz njega živite. To je sporočilo jaslic.
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj, ki je danes ogrožen, podprete z donacijo.
