Na nedavni junijski tiskovni konferenci je predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi dejal, da posamezni problemi evrskega območja nimajo zveze z monetarno politiko. Evropska centralna banka (ECB) nima namena, da zapolnjuje praznino, ki je nastala spričo odsotnosti aktivnosti drugih institucij, je bil oster Draghi. Na vprašanje kako pomagati Madridu, da četrto največje gospodarstvo EU ne bi potrebovalo mednarodne finančne pomoči, se je ECB vzdržala odgovora. ECB je zadržala referenčno obrestno mero v višini enega odstotka, navkljub upanju investitorjev, da bo znižana.Draghi je razblinil pričakovanja »kolapsiranih« ekonomij, da bo vnovič odobril decembrsko »ploho« poceni triletnih kreditov v višini 1000-ih milijard evrov, ki so tedaj, vsaj začasno, znižali ceno španskega zadolževanja.
Draghi je opozoril, da so gospodarski obeti evrske cone zasenčeni s številnimi riziki, zaradi povečanja napetosti na posameznih evropskih finančnih trgih in potencialnega prelivanja njihovih negativnih posledic v realno gospodarstvo monetarne unije. Evropska centralna banka je zavrnila možnost, da prevzame vlogo »gasilca« finančne stihije, ki se širi po mediteranski periferiji EU-a, od Cipra do Španije. Namesto, da dvigne finančno brano in omogoči novo zadolževanje, se je ECB odločila, da v luči novih grških volitev, napovedanih za 17. junij, posredno poveča pritisk na politični vrh EU-a, da nemudoma naredi konkretne korake in obrzda sedanjo fazo dolžniške krize v posameznih članicah EU-a. Draghi je ponosno omenil tudi nameravano ustanovitev Evropske bančne unije, ki bi naj realno zagledala luč sveta leta 2015, v svoji polni obliki pa leta 2018.
Foto: telegraph.co.uk