Po zamenjavi Uroša Rotnika kot direktorja Termoelektrarne Šoštanj smo bili priča novemu delavskemu revoltu. A tokrat nismo gledali upadlih obrazov izmozganih gradbenih delavcev ali objokanih prekmurskih šivilj, bili smo priča dobro organiziranim protestom delavcev. Delavcev z nadpovprečnimi plačami elektrogospodarstva, ki deluje na trgu, ki ga omejene prenosne zmogljivosti in cehovski kartelni dogovori, ščitijo pred mednarodno konkurenco.
Nujna investicija je vedno dražja od navadne investicije
Poročilo o skrbnem pregledu gradnje TEŠ 6, ki so ga pred pol leta objavile Finance in ga je za enega od financerjev (EBRD) naredilo mednarodno svetovalno podjetje Pöyry Energy, lepo predstavlja, kako je bil naročnik (TEŠ) zaradi majhnega manevrskega prostora v podrejenem pogajalskem položaju proti glavnemu dobavitelju opreme Alstomu.
Zaradi premalo domišljene energetske politike v preteklosti in zaradi spretnega manevriranja lokalnih interesov v Šaleški dolini, je TEŠ pred petimi leti postal »nujna investicija« za nemoteno oskrbo Slovenije z električno energijo. Pri nujnih investicijah pa je tako, da mora investitor vedno plačati premijo za nujnost, saj dobavitelji vedo, da investitor ne bo nikoli vstal in odkorakal stran od pogajalske mize. Alstom je to spretno izkoristil, če se bo bitka med rdečimi in oranžnimi nadaljevala, bomo morda celo izvedeli, kdo so bili njegovi pomočniki na slovenski strani.
Rdeči in oranžni se bojujejo za sedanjost ne za prihodnost
Ker je EBRD odobrila posojilo za TEŠ 6, je le malo možnosti, da bi naložba nasedla (da iz prihodkov ne bi zmogla plačevati najetih posojil in obresti zanje), ni pa to izključeno, če bo v bližnji prihodnosti možno pridobivati elektriko iz cenejših virov kot je lignit in bo cena elektrike iz TEŠ 6 vse manj konkurenčna.
V vsakem primeru bomo dodatni strošek zaradi neučinkovitosti investicije plačali slovenski davkoplačevalci. Ali v obliki višje cene električne energije, ki bo morala pokriti visoke stroške financiranja in odkopa premoga ali v obliki proračunskega denarja, ki bo šel na račun izdanih državnih poroštev za posojila za poplačilo neodplačanih dolgov nasedle investicije.
Ker TEŠ 6 gotovo bo in ker so morebitni stroški neučinkovitosti pomaknjeni daleč v prihodnost, se trenutni spopad med rdečimi in oranžnimi vodi okoli zaslužka pri samem procesu investiranja. Oranžni in rdeči se prerivajo, kdo bo imel vpliv na izbiro dobaviteljev in ponudnikov storitev pri investiciji in kdo bo zaslužen za odpiranje novih delovnih mest oziroma za ohranitev starih. Delavci v šaleški dolini so na strani rdečih. V interesu davkoplačevalcev pa je, da je v takih konfliktih vedno na strani šibkejšega plenilca.
Čeprav ne gojim prav nobenih simpatij do oranžnih in njihovega poglavarja, kot davkoplačevalec podpiram čim bolj pogoste menjave na čelu TEŠ 6 in HSE. Tačas ko se rdeči in oranžni kregajo med seboj, se jim bo manj denarja prilepilo na prste. Pomislite kaj bi bilo, če bi bili v svojih namenih složni?
Foto: Teš 6
