Dan brez …

Med 15. in 22. septembrom je potekal Teden mobilnosti, ki nas je spodbujal k gibanju in tudi k bolj smotrnemu uporabljanju prevoznih sredstev, še posebno avtomobilov. Zadnji dan je bil celo Evropski dan brez avtomobila, ko naj bi za prevoz uporabljali kolesa ali javna prevozna sredstva. In kako je bilo v resnici? V Ljubljani so sicer zaprli za osebne avtomobile nekaj ulic, vendar kakšne resnične „opustelosti cest“ pač ni bilo videti… Zakaj? Kako to, da se 250 000 ljudi lahko odpravi istočasno čistiti divja odlagališča, ne zmore (ali noče) pa se odreči avtomobilu?

Ampak saj vendar ne gre samo za avtomobil. Gre tudi za druge „potrošniške“ navade, ki so nam v zadnjih letih dodobra „zvezale“ roke. Ljudje počasi spoznavamo, da smo si sami največja grožnja. Prenaseljenost na nekaterih koncih sveta, vpliv tople grede, globalno segrevanje, zmanjšana ozonska luknja… za vse to smo (najverjetneje) odgovorni s svojim neodgovornim ravnanjem, hlastanjem po ugodnostih, udobju in dobičku. Vedno bolj postaja jasno, da bo treba na našem planetu, v naši državi, soseski… nekaj spremeniti. Predvsem v ravnanju ljudi.

Ampak kaj lahko stori nek ubogi posameznik? Lahko varčuje z energijo, ločuje odpadke, skrbi za okolje, se več giblje, skuša manj uporabljati avtomobil…, odgovarjajo ozaveščeni posamezniki. Res!

A kaj pomaga, da imamo idealno ločene odpadke, če se pripeljejo smetarji in vse odpeljejo na isto deponijo? Kaj nam pomaga, če sami ugašamo luči, če izložbe ponoči svetijo, kot novoletne jelke? Kaj nam pomaga, če se za nekaj ur odpovemo avtomobilu, ko pa ima vsaka povprečna družina vsaj dva? In takih ugovorov lahko ob vsaki pobudi naštejemo mnogo.

Kljub vsemu nekateri mislijo, da je mogoče nekaj storiti. Zato so si izmislili različne akcije. Kot naprimer ob tej in tej uri bomo vsi ugasnili vse električne aparate, ali pa dan brez nakupov, dan brez televizije, brez avtomobila, brez cigarete, brez interneta…

Vse to so legitimne akcije. Njihov pomen je predvsem v ozaveščanju. Ta dan smo na to (lahko) še posebej pozorni. Na namen nas lahko spomnijo mediji in vzpodbudijo k aktivnosti. Vendar pa si moramo priznati tudi, da žal kakšnega posebnega vpliva (razen moralnega) nimajo. Nesmiselnost pozivanja k ugašanju luči ob določeni uri, lahko preverite sami, če se ob dogovorjenem času odpravite opazovat v vašo sosesko, koliko ljudi jo je upoštevalo. Rezultat je prav uboren. Podobno je tudi z dnevom brez avtomobila, pa cigarete… Vsi se namreč tolažimo, da en sam ubog posameznik pač nima velikega vpliva. In to žal, v globalnem smislu, drži. Je to torej nesmiselno, Sizifovo prizadevanje? Morda na prvi pogled.

A vendar se svet začne spreminjati pri sebi. Ena sama snežinka je potrebna, da se zlomi veja zasneženega drevesa. Ne vemo sicer katera je bila usodna, a drevo se je pod težo mnogih zlomilo…

Ko v teh dneh gledam žalostne slike minulih poplav, pa mi na misel prihaja še bolj kataklizmična možnost, namreč da nas bo k zavestnemu upoštevanju omenjenih akcij, prisilila šele stiska. Tega pa si nihče od nas verjetno ne želi.

Foto: Edusatis