Damjan Debevec: V Krimski jami tudi otroci

Čez šest mesecev bo dno pet metrov globlje. (Foto: Peter Svete)
Čez šest mesecev bo dno pet metrov globlje. (Foto: Peter Svete)

10 koncev tedna, 40 kubičnih metrov materiala, 29 najdenih žrtev

Po enaindvajsetih akcijah se je v začetku septembra zaključil projekt izkopa žrtev iz Krimske jame. Jamarji in drugi prostovoljci so iz jame izvlekli tristo 120-litrskih sodov skal in zemljine, nadalje tri m3 hlodov in lesnih ostankov, skupno skoraj 40 m3 materiala, med katerega so bili pomešani posmrtni ostanki 28-ih ljudi.

Dolga pot do izkopa žrtev

Od prvih pobud za prekop žrtev iz Krimske jame letos teče že deseto leto in četudi je občinski svet že leta 2012 soglasno sklenil, da se izvede in zanj namenil tudi primerna sredstva, do izvedbe zavoljo vrste birokratskih in politikantskih ovir še dolgo ni prišlo. Pozitivni premik na državnem nivoju se je ob velikem angažmaju predsednika republike Boruta Pahorja zgodil šele lani, ko je Jamarski klub Borovnica prejel ključno soglasje ministrstva. V jesenski akciji je bila iz jame najprej izvlečena hlodovina, dela pa so se s polno paro nadaljevala letošnjo pomlad. Domačim jamarjem so na pomoč priskočili še Jamarsko društvo Rakek, Jamarsko društvo Logatec, Jamarsko društvo Ajdovščina, pa Turistično društvo Borovnica in Planinsko društvo Borovnica ter številni prostovoljci iz Borovnice, Zabočevega, Zavrha in od drugod, najsi bo finančno, fizično ali s strojno pomočjo pri transportu, izvleku in sortiranju. Pri izkopu posmrtnih ostankov je redno sodelovala stroka: arheologa dr. Anton Velušček in Uroš Košir, antropologinja Martina Kocmur ter sodelavec Inštituta za raziskovanje Krasa iz Postojne, dr. Andrej Mihevc. Izkopni delovni dan je v povprečju trajal od 12 do 13 ur. Iz jame je bilo v enaindvajsetih akcijah od novembra 2015 do septembra 2016 izvlečenih okrog tristo 120-litrskih sodov skal in zemljine, nadalje za tri m3 hlodov in lesnih ostankov– skupno okrog štirideset m3 materiala, izmed katerega je bilo pred jamo prebranih osemindvajset skeletov. Jama je bila s tem poglobljena za pet metrov, na predvojno globino petindvajsetih metrov. En skelet pa je bil izvlečen iz bližnje Jame pri Rotovi skali, kamor je delavce napotil mimoidoči domačin. Vsi posmrtni ostanki so bili sproti preneseni na varno v Begunje pri Cerknici. Sočasno se je uredila tudi gomila pred oltarjem ter bližnja okolica.

Glej, človek. (Foto: DD).
Glej, človek. (Foto: DD).

Trije otroci, osem žensk, sedemnajst moških

Mladi rod opazuje in se uči. (Foto: Peter Svete)
Mladi rod opazuje in se uči. (Foto: Peter Svete)

Antropološka analiza posmrtnih ostankov je pokazala, da je v Krimski jami svoje življenje končalo osemindvajset oseb: še nerojen otrok (32 tednov), enomesečni dojenček, dve- do triletni otrok, osem žensk starosti od 16 do 35 let ter sedemnajst moških starosti od 11 do 50 let. Mladoletnih oseb je tako devet, mladih odraslih je štirinajst, starejših od 30 let pa pet. Zaradi pomanjkanja lobanj oziroma njihove fragmentacije – dokaj celih je ostalo zgolj osem – je težko določiti, kako so osebe umrle. Pri individualiziranih osebah imata dve lobanji strelno rano, ena pa ima vbod noža. Večina ohranjenih lobanj je utrpela tope udarce, verjetno zaradi padca v jamo ali pa so nepoškodovane. To pomeni, da so nekateri v jami umirali počasi zaradi pomanjkanja hrane in vode. V jami in pred jamo najdeni tulci puške in pištole, ki jih je bilo manj kot deset, so to le potrdili, kot tudi žica, s katero je bila ena oseba zvezana. Dvakratno miniranje roba brezna in pa iznos posamičnih ostankov v preteklosti sta preiskavo še dodatno otežila, kot tudi dejstvo, da so bile žrtve v brezno večinoma pometane gole. Najdenih je bilo namreč le malo osebnih predmetov (žepni nožek, lasnice, zobna ščetka, del očal, trinajst italijanskih kovancev iz let 1940-41, jugoslovanski novčič iz 1925 ter drugi iz leta 1945) in še manj delov oblačil (nekaj gumbov, koščkov blaga in delov obutve).

Nerojena deklica ni nikoli zapustila materinega naročja. (Foto: Martina Kocmur)
Nerojena deklica ni nikoli zapustila materinega naročja. (Foto: Martina Kocmur)

So pa zato spregovorile kosti. Po dognanjih antropologinje Kocmurjeve so žrtve pogosto bolehale za »vnetjem sklepov in kostne površine. To je verjetno zaradi tega, ker so osebe opravljale težaška fizična dela že od mladih let. To tudi potrjuje dejstvo, da so nekatere osebe imele zelo razvite kosti, predvsem področje pritrdišč mišic. Pojav hernij pri mladih osebah prav tako nakazuje na prebivalstvo, ki je opravljalo zahtevna fizična dela vsak dan (kmetje, delavci…).« Pridobljeni podatki se tako v veliki meri ujemajo s seznamom žrtev, ki jih je na tem prostoru v obdobju med majem in julijem 1942 likvidirala 3. četa 1. bataljona »Ljubo Šercer« Notranjskega odreda. Med žrtvami so tako partizani kot civilisti, zelo verjetno pa ne skupina internirancev, rešenih z vlaka na Verdu, ki jih je prevzela 1. četa.

Pokojnik iz jame pri Rotovi skali je po drugi strani verjetno umrl med skrivanjem, za posledicami bolezni ali telesne poškodbe (vnetje domala vseh sklepov). Lobanje v dva metra globokem kevdrcu ni bilo moč najti, a je bilo vseeno dognano, da gre za 35-40 let starega moškega, visokega 173 cm, pri sebi pa je imel zalogo hrane, tri puškine naboje francoske izdelave ter italijanski novec iz leta 1940.

 

_____________________________________

Vabljeni na srečanje: Ali je skrivnost Krimske jame res razkrita? v petek, 7. oktober 2016, ob 17. uri Begunje pri Cerknici, v Gasilnem domu.

Sodelujejo:
dr. Jože Možina, dr. Janez Juhant, mag. Stane Okoliš, Damjan Debevec, Martina Kocmur, dr. Anton Velušček, Maks Ipavec, Blaž Knez, Tone Palčič & jamarji, dr. Andrej Mihevc in dr. Stane Granda

Odprtje razstave:
Vsako noč je požrla koga iz naših krajev

Avtorji:
dr. Anton Velušček, Martina Kocmur, dr. Andrej Mihevc, Uroš Košir, Damjan Debevec in mag. Stane Okoliš

Vljudno vabljeni!

Združeni ob lipi sprave
Prof. emer. dr. Janez Juhant

Pogrebna sveta maša za ŽRTVE IZ KRIMSKE JAME

bo v nedeljo, 9. oktobra 2016, ob 15. uri v farni cerkvi sv. Jerneja v Begunjah pri Cerknici.

Sveto mašo za vse žrtve bo ob somaševanju duhovnikov daroval gospod nadškof dr. Anton Stres, ki bo po sveti maši vodil tudi cerkveni pogreb žrtev na begunjskem pokopališču. Takoj po sveti maši, pred pogrebnim obredom, bo kulturni program. Prisoten bo tudi predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor.