Damir Črnčec ob izzidu Kresov: Naša elita nas je osamosvojila pa tudi ogrozila

crncec kresoviDamir Črnčec je predstavil knjižno novost Kresovi, ki je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi, in v kateri so zbrani intervjuji, kolumne, prispevki ter digitalne objave od januarja 2013 do maja 2016. Nekdanji generalni direktor OVS in direktor Sove, ki se po službovanju v Črni Gori vrača nazaj v slovensko vojsko, je naslov knjige povezal z nevarnostmi in varnostnimi tveganji, ki so se Sloveniji najbolj približali z migrantsko krizo.

Črnčec je ob 25-letnici Slovenije vesel in ponosen, da smo osnovali državo, jo v vojni enotno ubranili, kdo pa je to zmago bolje kapitaliziral pa si naj odgovorijo protagonisti sami. Nekoliko cinično je dodal, da smo kljub različnim percepcijam dogodkov izpred 25 let vendarle naredili preskok iz leta 1945 v leto 1991. Za prihodnost pa si želi, da bi kot narod oblikovali določen skupni podstat glede ključnih zgodovinskih dogodkov, tudi do leta 1945, ko je Slovenec prvič ‘dvignil meč’ nad Slovenca.

Vključitev v NATO in EU sta bili za Črnca vrednostni sidri za Slovenijo, ki se je tako vrnila v evropski prostor, vendar so po njegovem mnenju te vrednote sedaj ogoržene znotraj teh organizacij samih. Preživetje Slovencev na prepihnem področju je zgodba o uspehu, vendar slovenska tranzicija ni zgodba o upehu, ugotavlja Črnčec, ki posebej izpostavlja zadolževanje v zadnjih letih, ki je (zaenkrat) prineslo 33 milijard dolga. Črnčec tako opozarja, da nas je naša elita osamosvojila, vendar nam je tudi nakopala izzive za prihodnost.

Zatajila je tudi oblast na evropski ravni, ker je nasedla zlorabi humanitarnih vrednot s strani načrtovalcev migracij, poudarja Črnčec. O razsežnosti dogodkov govori prav žica znotraj meja Evropske unije. Sama Evropa naj bi izražala solidarnost do beguncev, ni pa kriva za sirsko državljansko vojno in druge krize v sosesčini. Začetek sedanjih kriznih dogodkov postavlja Črčnec v začetek II. iraške vojne leta 2003, ki je bila utemeljena na laži. Poudarja pomen svetovnega spleta pri širjenju ideologij, posebej islamističnega totalitarizma oz. četrtega totalitarizma, kot ga sam imenuje. Njegov konec ne bo prišel z uničenjem ISIS-a v Iraku, saj bo posledica razpršitev njenih članov predvsem v Evropo.

Če so do nedavnega Slovence z varnostnega vidika najbolj ogrožale brezposelnost, prometne nesreče in droge, medtem ko strah pred terorizmom praktično ni obstajal, se je ta po raziskavah sodeč tudi pri nas povečal. Črnčec je prepričan, da se ne smemo pustiti ustrahovati, moti pa ga tiščanje glave v pesek v imenu politične korektnosti. Pri tem še izpostavi vprašanje ali so manjšinjske pravice nekaj absolutnega ali jih njeni člani lahko začnejo zlorabljati, kot to sam vidi v primeru islamizma.