Zgodba kranjskega župana Boštjana Trilarja, ki je pijan povzročil prometno nesrečo, poskušal s podkupnino prepričati soudeleženega voznika, naj molči oz. laže, se pred policisti po nesreči skrival v grmovju in jih nato žalil, bi se v vsaki normalni državi končala s takojšnjim odstopom.
Pred leti je denimo minister Gjerkeš vozil pijan, se opravičil in že naslednji dan odstopil. Normalna politična higiena — in posledica zavedanja, da delovanje v političnem prostoru ni mogoče s takšnim nahrbtnikom. Vsak drugačen poskus je v resnih državah obsojen na neverending medijski pogrom in politično osamitev, ki slej ko prej privede do politične paralize in odstopa.
Podpora ekscesu
A standardi žal padajo. Kaj je normalno in kaj ne, je že dolgo stvar sprotne politične matematike in/ali debate. Če župan ne premore zadosti politične morale, da bi zapustil stolček, mu odločitve ne smejo odpustiti mediji, še manj pa njegovi politični sopotniki in koalicijski partnerji. S tem namreč ne samo tolerirajo, temveč tudi podpirajo eksces prvega občinarja.
Logično
Županov odziv, da ostaja na vrhu kranjske občine, je v luči dogajanja na nacionalnem političnem parketu popolnoma logičen. Zakaj bi zaradi ohranjanja politične kulture odstopali na lokalnem nivoju, če se tega ne držijo niti na Gregorčičevi?
V zadnjih mesecih smo od tam prejeli jasna sporočila, da nepravilnosti, mahinacije in nezakonitosti lahko toleriramo, če gre za preživetje oz. interes vladajočih. Cerarjeve argumente, s katerimi je branil svojo odločitev, da obdrži Mramorja — “dela dobro, kesa se in opravičuje” —, je tokrat pač prevzel Trilar. Če svojega dela ne bodo opravili mediji, če svoje ne bo pristavila politika, predvsem stranke županove koalicije, je to nova realnost.
Več lahko preberete na fokuspokus.si.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
