Volitve v evropski parlament bodo še enkrat potrdile rak rano slovenske politike. Slednja je vodena iz ozadja preko novih obrazov. Prav novi obrazi so največja garancija, da se v državi nič ne spremeni. Predno se novi obrazi pošteno sedejo v nove fotelje, že stari obrazi razporedijo finančne in gospodarske tokove po svoji meri. Z novimi obrazi se lahko igrajo lutke na vrvici, dokler ti ne spoznajo sistema in mehanizmov, po katerih deluje država in njeni podsistemi.
Ali še kdo ve, kakšna je bila Potočnikova politična zapuščina in ali kdo govori o zapuščini Bulčeve?
Pred evropskimi volitvami bi si morali zastaviti vprašanje, kaj so dosedanji slovenski komisarji in evropski poslanci prispevali k razvoju in napredku demokracije in naše mlade države. Katere pomembne stike so navezali z drugimi evropskimi politiki. To, da je prej bil Potočnik, sedaj pa Bulčeva na vrhu priljubljenosti politikov, kaže na popolno nerazumevanje teh vlog v evropski komisiji ali pa na popolno manipulacijo javnega mnenja. Ali še kdo ve, kakšna je bila Potočnikova politična zapuščina in ali kdo govori o zapuščini Bulčeve? Ne, nas zanimajo samo njihove visoke plače. Na vrh pa jih verjetno postavlja javno mnenje za to, ker je pač v očeh mnogih pomembno, da je nekdo zlezel na tak položaj.
Se danes že kdo sprašuje, koga in s kakšnim namenom bo slovenska država predlagala za bodočega komisarja. Kateri resorji bi bili za nas zanimivi in kaj bi lahko komisar naredil za dobro lastne države. Ne, to nikogar ne zanima.
Podobno velja za evropske poslance. Ti so pomembna vez med domačo in evropsko politiko. Pred volitvami imamo pravico zvedeti, kaj so v minulem mandatu delali in pri kateri pomembni odločitvi so sodelovali ali kaj so preprečili. Za evropske poslance je pomembno, da spadajo v večje parlamentarne skupine, v tiste, ki kaj odločajo, ne v one, ki so glasne in medijsko razvpite. Mala država, z malo predstavniki v evropskem parlamentu, s svojo razdrobljenostjo in ideološko marginalnostjo, ne more doseči nič. Evropski parlament je za naše razmere del slovenske zunanje politike. Zato so posamezni poslanci v obrobnih evropskih strankah so za slovensko državo popolna izguba. Logika domače politične razpršenosti in novih obrazov je za evropski nivo popolni nesmisel. Saj tam niti osem slovenskih poslancev skupaj nima nobene teže. A tako kot smo brez orientacije na zunanjepolitičnem področju, smo tudi brez orientacije pri zasedanju evropskih institucij.
Slovenska politika je zapisana amaterizmu in eksperimentiranju
Sicer pa to ni za čudenje, saj smo tega vajeni od druge svetovne vojne naprej. Vsi politični kadri so bili amaterji s strankarsko izkaznico in izšolani na kumrovških akademijah. In ti isti kadri podpirajo idejo novih obrazov in amaterizem v politiki, ker samo na ta način lahko njihovi interesi preživijo. Razlika med nekdanjimi partijskimi in sedanjimi novimi kadri je samo v tem, da so prejšnji bili del sistemske korupcije in se jim ni moglo nič zgoditi. Sedanji pa so vsaj delno izpostavljeni javni kontroli in so zato hitro pokvarljivo blago. Peter Vilfan bi v starem sistemu imel časovno neomejeno politično podporo, ker bi ga njegovi popolnoma pokrili. V demokraciji se ta doba za enkrat samo skrajša. V resnici pa bi demokratična pravila morala preprečiti, da se takšne zgodbe lahko dogajajo.
Ko bo profesionalizem v sodstvu zamenjal amaterizem, bomo imeli zrelo demokracijo
In podobno je v sodstvu. Do nekaterih procesov bi sploh ne smelo priti, če bi sodstvo imelo jasne kriterije, kaj je in kaj ni delikt. Tako pa se ljudi procesira na račun davkoplačevalskega denarja, ko pa nedolžni zahtevajo odškodnino, pride do vsesplošnega zgražanja, češ, zdaj pa še to. Namesto da bi nesmiselni procesi udarili po žepu tožilce in sodnike. A kljub temu, tudi v teh primerih demokracija deluje vsaj tako, da se krivično začeti procesi ustavijo in padejo na višji stopnji. A šele ko bo profesionalizem v sodstvu zamenjal amaterizem, enako tudi v politiki, bomo lahko govorili o zreli demokraciji.
Za mesta v evropskem parlamentu in komisiji bi morali kandidirati preizkušeni in zreli politiki. Taki, ki so doma vsaj dva mandata preživeli v parlamentu ali vladi. Ne pa da se na kandidatnih listah pojavijo čisti začetniki in luzerji, ki si na ta način rešujejo svojo eksistenco.
