Ljubljana je 18. maja 1902 gostila četrti kongres slovanskih časnikarjev, ki se ga je udeležilo okoli 150 predstavnikov slovanskih časopisov iz Avstro – Ogrske. Med njimi je bilo 36 Čehov, 22 Poljakov, 16 Hrvatov, 5 Rusinov in 9 Slovakov. Srečanje so začeli v narodnem domu, po živahni razpravi pa so sprejeli več sklepov, ki pa niso prinesli kaj novega od sklepov sprejetih na tretjem kongresu, ki je bil v Dubrovniku. Novost je bil samo češki predlog, da bi ustanovili splošno slovansko matico, ki naj bi med Slovani širila misli slovanskega pobratinstva itd. Udeleženci, ki so med kongresom obiskali Bled, Postojnsko jamo in Trst, se niso mogli izogniti političnim in nacionalnim nasprotjem med posameznimi narodi. Časnikarski shod v Ljubljani je precej zaostril tudi nasprotja med katoliško in liberalno stranko v Sloveniji. Znamenita liberala Ivan Hribar in Ivan Tavčar sta namreč na kongresu predlagala, da ustanovijo »veliko liberalno stranko«. Kongresa se je udeležil tudi znani hrvaški politik Stjepan Radić.
Foto: Wikipedia
