Cerkev, bogastvo in trgovci z biseri

Pogovori o pridobivanju bogastva so znotraj Cerkve pospremljeni z nelagodjem, izven Cerkve pa deležni posmeha. Vseeno nam evangelij zadnje nedelje govori o iskanju zaklada in biserov. Odlomek pravi: »Nebeško kraljestvo je podobno zakladu, skritemu na njivi, ki ga je nekdo našel in spet skril. Od veselja nad njim je šel in prodal vse, kar je imel, in kupil tisto njivo.  Nebeško kraljestvo je tudi podobno trgovcu, ki išče lepe bisere. Ko najde en dragocen biser, gre in proda vse, kar ima, in ga kupi.” (Mt, 13, 44-46)

Je zgodba nenavadna? Vedno znova slišimo, da Jezus govori o uboštvu, a tukaj govori o nabiranju zemeljskih dobrin. Res je, da je bil Jezus jud in da so judje na veliko trgovali, pa vendar?

Če si priznamo ali ne, smo mi vedno znova v trgovinah in kupujemo. Iščemo bisere, gledamo cene, kje je večji popust, kje se več dobi, ter katera trgovina ponuja več. Cilj je najti trgovino, ki ponuja največ, ki ji gre zaupati, in vedeti, kakšna je kvaliteta tega kar kupujem. Vedno znova si želimo znižati ceno,  dobiti čim večji popust in vedno znova je dilema ali je blago oziroma ali so sestavine res kvalitetne. In seveda, ali je kvaliteta vredna denarja? Če gre za večji nakup, recimo avtomobila ali stanovanja, sledi temu navadno še prodaja starega avtomobila ali stanovanja.

Iskalci biserov
Vedno znova ostaja tveganje ali je pot iskanja biserov smiselna. Se zgodi in ostajam na mestu in me biseri ne mikajo. Zakaj pa bi konec koncev imel  bisere? Sem postal izgubljen in ne vem kaj hočem? Ali sem ostal prestrašen in se iskanja podzavestno bojim. Zato je že za tisti prvi korak, ko sprejmem odločitev iskanja biserov potrebna vera, da nam bo uspelo in da je vredno tvegati.

Trgovanje je namreč vedno znova povezano s tveganjem. Lahko mi uspe ali pa tudi ne. Prodajalci in ponudniki reklame lahko ponujajo ničvredno blago za visoke denarje, lahko celo kaj vplačam, pa tega ne dobim. Lahko se kaj zalomi in bo vse propadlo. Večinoma pa si upamo tvegati in iti v trgovine, saj je v nas nek vzgib po stalnem iskanju.

Poleg tega obstaja še nekaj več. Jezus namreč pravi, da so prodali prav vse, kar so imeli, da bi le kupili tisto njivo z zakladom, oziroma, da bi kupili željeni biser. Pozabili so torej vse, kar so dotedaj dobili, samo zato, da bi šli v nekaj novega.

Cerkev v iskanju za biseri
Kritiki Cerkve bodo seveda takoj dejali, da naj se Cerkev neha ukvarjati in govoriti o denarju in  naj skrbi samo za reveže. Vendar so v dvojni zmoti. Prvič zato, ker nas cerkveni nauk uči, da smo dolžni skrbeti za skupno dobro in da nam takšna skrb lahko zagotovi blaginjo za vse. Kot drugo pa zato, ker Cerkev vedno znova svari pred nebrzadnim nabiranjem bogastva, ker le to vodi v malikovanje materialnega. In ko se spomnimo zgodbe o zakladu in biserih, le ta ne govori o nebrzdanem nabiranju bogastva, ampak govori o tem, da iščemo to, kar je najboljše in  naj bomo s tem, kar je najboljše, zadovoljni.

Janez Evangelist Krek je pred sto leti s svojim modelom družinskih kmetij omogočil, da so kmetije obstale, da so se družine razvijale, ter da se je s tem družba ohranila v taki meri kot se je. Prav tako je tedanji škof Jeglič pred sto leti imel pogum, da je zgradil škofove zavode. Gradnji edine slovenske šole so namreč tedanji liberalci nasprotovali in gradnjo označevali kot draženje Nemcev in njihovih nemških šol, zbiranje sredstev zanjo s strani ljudi iz vse Slovenije pa izčrpavanje že tako revnega ljudstva. Biser, ki ga je Cerkev gradila, je ostal, in se še vedno sveti.

Še dandanes je v Sloveniji polno kristjanov, ki se trudijo za dobro, ki širijo ljubezen, prinašajo veselje, mir in tolažbo toliko ljudem. To so razne katoliške skupnosti, kjer si ljudje  med seboj pomagajo, duhovniki, ki so na razpolago ljudem, Karitas in vsa ostala združenja. Skupaj skrbijo za bisere, tako tuzemske, kot tudi večne.

Trgovci z biseri
Zgodovina nam daje vedno nove in nove primere, kako so iskalci biserov uspeli v svojem trgovanju, ko so staro zamenjali z nečim novim. Poglejmo samo odkritje parnika. Ko so ga ljudje uporabili namesto nekdanjih splavov, so omogočili razcvet ameriške celine globoko v notranjost, ne samo v pasu okoli morja. In to samo zato, ker so bili večji in ker so prepluli tudi do 100 km na dan.

Zapustitev preteklosti in odločitev za novo je bil bistveni vpliv na rast in vzpon Indije. Po odhodu Anglije se trideset let ni ničesar spremenilo, tedanje razmišljanje je bilo prežeto s socializmom. Vso do pred trideset let, ko so  se odločili za korenite ekonomske reforme. Njihovi izdelki so precej cenejši od primerljivih zahodnih izdelkov, njihovo znanje je postalo cenjeno. Vse to so biseri, ki so Indiji omogočil, da se je izkopala iz revščine.

Hrvati imajo morje in to je njihov zaklad. Letos se ga lahko zelo veselijo, saj je letošnji obisk hrvaške obale nekaj procentov večji od lanskega, promet splitskega letališča pa je presegel vse rekorde. To se pozna tudi drugje, saj so po pripovedovanju ljudi natakarji in delavci v Istri letos zaradi tega precej bolj prijazni kot prejšnja leta.

Slovenska tržnica biserov
Ljudje  v Sloveniji so prišli do spoznanja, da trenutna oblast v Sloveniji nima kaj pokazat. Četudi se prodajajo različni biseri, pa se vedno znova in znova ugotovi, da so to le prebarvani slabše kakovostni kamni. Premier Pahor vedno znova govori o biserih, a jih ne pokaže. Kaj pa vlada? Vlada  je vsem nam izstavila račun v znesku 1.000 € dodatnega dolga na osebo na leto. Kljub takim denarjem se za glavni biser lahko samo obrišemo pod nosom.

Po dvajsetih letih samostojne države je potrebna dokončna prekinitev s preteklostjo in s trgovanjem za nove bisere. In kaj je tisti biser, ki si ga želimo? To je odločitev za ekonomske reforme in odločitev za spremembe na področju javnih financ. Če vsi ugotavljamo, da država ne zna upravljati s svojimi podjetji in  podjetniki tarnajo, da za svoje pošteno opravljeno delo ne morejo dobi plačila, je tukaj očitno nekaj narobe. Več možnosti za pošteno podjetniško pobudo so tu. Zasuk od preteklega dogovorno socialističnega modela h gospodarskemu sistemu, ki bo bolj upošteval zdravo gospodarsko podjetnost ,je zato edina prava pot za našo prihodnost.

Trgovanje je vedno dobro. Če le pazimo, da vemo kaj iščemo in da je to kar iščemo res dobro in so to res pravi biseri. Ko iščemo bisere in zaklade po naših supermarktih, vemo kdo kaj ponuja, kdo obljube drži in kdo prodaja prave bisere. In če z izbiro nismo zadovoljni, to lahko vedno spremenimo.

Foto: Wikipedia