PREJELI SMO. V Novi Gorici je potekala sedma v nizu tribun, ki jih organizira Zbor za republiko. Zbranim v povsem napolnjeni dvorani Kulturnega doma so spregovorili dr. Matevž Tomšič, sociolog in publicist, dr. Dimitrij Rupel, nekdanji zunanji minister ter honorarni profesor Evropske pravne fakultete v Novi Gorici, mag. Andrej Aplenc, publicist ter mag. Bernard Brščič, predsednik Sveta Inštituta dr. Jožeta Pučnika.
Sociolog in publicist dr. Matevž Tomšič je zbrane najprej spomnil, da je ob koncu minulega leta kazalo, da se bo situacija v Sloveniji končno normalizirale in da bo politična kriza, ki je že nekaj časa potekala, dokončno končana v interesu vseh. “Z odločbo Ustavnega sodišča je bila odprta pot ključnim reformam, ki so nujne za to, da se Slovenija srečno otrese krize. In tudi mednarodna politična in finančna skupnost se je na to pozitivno odzvala, zrasle so bonitetne ocene,” je povedal dr. Tomšič in dodal, da je “vse kazalo, da se naša država podaja na pot približevanju razvojno najuspešnejšim evropskim državam. Očitno to ni bilo vsem pogodu, zato so se rodili scenariji kot smo jim priča v zadnjem času.”
”Potrebno se je vprašati v kakšno smer želi iti Slovenija,” je dejal dr. Tomšič in povedal, da z moraliziranjem s strani tistih, ki imajo sami največ masla na glavi, ne bomo prišli daleč.
“Vprašamo se lahko, ali naj bodo vrednote: lakomnost, stremuštvo, zahrbtnost, nelojalnost, prevarantstvo. To zagotovo niso vrednote slovenske pomladi, so pa vrednote tistih, ki v teh dneh in tednih rušijo aktualno vlado,” je bil oster dr. Tomšič.
“Zato tisti, ki pristajamo na vrednote slovenske pomlade ne smemo molčati, ampak moramo kolikokrat je možno vzdigniti svoj glas v podporo tem vrednotam,” je zbrane nagovoril dr. Tomšič in ob zaključku poudaril, da “smo člani in simpatizerji Zbora za republiko svobodoljubi in demokrati, ki nikomur ne odrekamo pravice do javnega izražanja svojih mnenj, tudi, če nam ta mnenja niso všeč. Vendar pa si nikoli in nikadar ne bomo pustili vzeti pravice, da tudi sami izrazimo svoje mnenje.”
Zbranim je nato spregovoril dr. Dimitrij Rupel, ki je najprej povedal, da je za razumevanje prihodnosti potrebno razumevanje preteklosti, vendar pa naši mediji zelo veliko poročajo o preteklosti. “Preteklosti ni mogoče spreminjati, spreminjati pa je mogoče prihodnost in to je naloga politikov,” je povedal dr. Rupel in izrazil začudenje, da se toliko politikov ukvarja s preteklostjo. “Ali to pomeni, da želijo nadaljevati po starem? Menim, da so potrebne reforme,” je dejal dr. Rupel in povedal, da je potrebno ločiti med tistimi, ki se ukvarjajo s preteklostjo in tistimi, ki se ukvarjajo s prihodnostjo. “Nasprotniki te vlade se zelo resno bojijo sprememb,” je bil jasen dr. Rupel in spomnil na vse afere, ki so jih sprožili proti Janezu Janši.
Na svojem primeru pa je opisal izkušnjo z institucijo za preganjanje korupcije. Pred približno desetimi leti, marca 2003, sta se v Sloveniji zgodila dva pomembna referenduma: o vključitvi Slovenije v EU in o članstvu v NATO, kjer je bilo z veliko večino izglasovano, da se Slovenija pridruži obema organizacijama.
“Račun za te uspehe je bil izstavljen konec aprila 2003, ko sta me direktor Vladnega urada za preprečevanje korupcije Boštjan Penko in odgovorni urednik Dela Mitja Meršol obtožila, da sem si želel nezakonito pridobiti premoženjsko korist, ker sem bil podpisal sporazum o sodelovanju ministrstva za zunanje zadeve z zasebno Pravno fakulteto in diplomatsko akademijo,” je povedal dr. Rupel. Razložil je tudi, da je Penko obvestil tožilstvo, na čelu katerega je bila Zdenka Cerar, da naj bi bil akademiji obljubil denar ministrstva, hkrati pa naj bi se bil “zasebno dogovoril”, da bo predavatelj na tej šoli. Glede na to, da je šlo za brezpredmetne domneve in špekulacije – saj ni obstajala nobena zasebna diplomatska akademija, saj nihče ni niti izplačal niti prejel nobenega denarja – je sodišče februarja naslednjega leta dokončno zavrnilo pobudo tožilstva. “Zdenka Cerar pa je bila nato na pobudo Milana Kučana in Gregorja Golobiča postavljena za ministrico v Ropovi vladi, jaz pa sem to vlado zapustil julija 2004,” je še povedal dr. Rupel.
“Kako je lahko preteklost premagala prihodnost?” se je nadalje spraševal dr. Rupel, ki je zbranim tudi pojasnil, da “smo bili Slovenci pri vzpostavljanju svoje države uspešni zato, ker smo odločno prekinili s staro prakso, slabotni pa pri demokratičnih in gospodarskih reformah, kjer ni prišlo do prekinitve. “Slovenija potrebuje nekaj novih načrtov,” je poudaril dr. Rupel in izpostavil štiri načrte, ki jih mora izpeljati Slovenija da bo spet dosegla soglasje za prihodnost. Kot prvo je izpostavil načrt ideološke in kulturne sprave, kot drugega načrt sankcij zoper transakcijske dobičkarje, kot tretjega načrt smotrne uporabe vseh naravnih in človeških zmožnosti Slovenije in kot četrtega načrt za prihodnji mednarodni položaj Slovenije. Povedal je še, da so vsi našteti cilji bili zapisani že v Majniški deklaraciji leta 1989.
Publicist mag. Andrej Aplenc pa je zbranim povedal, da so nam “državo ukradli ljudje iz prenovljenga vrha bivše komunistične partije, politični vpliv in obvladovanje gospodarstvo pa so načrtovali že pred osamosvojitvijo. To so strici, o katerih je govoril že dr. Jože Pučnik, ki je uporabil termin “odtujeni centri moči”. V nadaljevanju je spregovoril o prvem poizkusu tajkunskega prevzema, ki so ga skušali izpeljati v Slovenskih železarnah v začetku devetdesetih let, ko je oblast prevzela LDS. Spomnil je, da naj bi prodajo izvedlo podjetje TW Investment, registrirano na Bermudih, pri čemer je pri tovrstnih podjetjih šlo zgolj za pralnice denarja, o čemer je takrat tudi obveščal javnost. “Mediji so bili takrat zelo razumevajoči za to, kar sem takrat govoril, dali so mi podporo, podporo mi je dala tudi civilna družba, podprli pa so me tudi sindikati,” je dejal mag. Aplenc ter poudaril, da verjetno tudi zaradi teh razlogov prvi poizkus tajkunskega prevzema velikega podjetja v Sloveniji ni uspel. “Uspeli pa so vsi drugi, ker so se strici naučili, kako to izvesti,” je dejal. Ob tem je opozoril na to, da je bilo načinov in metod tajkunizacije in privatizacije v zadnjih dvajsetih letih precej. Omenil je predvsem vzpostavljanje by-pass podjetij, lastniške certifikate ter ustanavljanje PIDov, s katerimi so nekateri zelo obogateli ob pomoči nezavarovanih bančnih kreditov.
Obregnil se je še ob sestavo Komisije za preprečevanje korupcije in na svojem primeru povedal, da ima slabe izkušnje s senati, saj so ga dvakrat poslali na Goli otok brez možnosti pritožbe in podobno se dogaja tudi v primeru Janeza Janše in poročila KPK.
V nadaljevanju je spregovoril mag. Bernard Brščič, ki je orisal stanje v Sloveniji in povedal, da si takšne države ob osamosvojitvi nismo želeli. “Slovenski politični prostor lahko poimenujemo “demokratura”, saj se pojavlja mnogo političnega sleparstva, slovenska demokracija ni zdrava, ni zdrave delitve na levico in desnico,” je povedal dr. Brščič. “Drugi problem je, da smo si obetali, da bomo živeli v svobodnem tržnem gospodarstvu, imamo pa tovarišijski kapitalizem, kjer so posamezniki prekanalizirali denar v davčne oaze. Želeli smo si tudi pravne države, ki je pogoj, da bi Slovenija postala pravična družba,” je nadaljeval dr. Brščič in izpostavil še problem neodvisnosti sodstva: “Kako je lahko sodna veja neodvisna, ko pa njen vrh obvladujejo “možje preteklosti”? S tem ne bi bilo nič narobe, če bi bilo sodstvo v Jugoslaviji neodvisna institucija, a vsi vemo, da je bila udarna pest Zveze komunistov.” “Sodstvo živi v svojem svetu, onkraj kritike, imamo neodgovorno sodstvo in za pravno državo potrebujemo odgovorno sodstvo, ki je neodvisno,” je poudaril dr. Brščič. “Nedelovanje pravosodja je bil pogoj za izvedbo prvotne akumulacije, ki so jo izvedli tovariši. Temu je potrebno dodati še kapital, za kar so poskrbele banke z nezavarovanimi krediti,” je še povedal dr. Brščič.
“Slovenija 2013 je domovina, ki ni pravična, je država, ki je zaznamovana z vladavino treh K-jev: klientelizmom, korupcijo in kriminalom,” je zbranim še povedal dr. Brščič. O vlogi Komisije za preprečevanje korupcije pa je dejal, da “je bila uporabljena za politkantsko moraliziranje”, ki je namenjeno diskreditaciji in likvidaciji.
”Kam bomo prišli, če nam bodo taki konstrukti zrušili vlado, zrušili državo in nas pahnili v naročje zaprosila za finančno pomoč,” se je vprašal dr. Brščič in zaključil, da moramo temu preprosto reči “ne”.
Zbor za republiko
dr. Lovro Šturm, predsednik
Foto: Kulturni dom
