24. maja je bil v Državnem svetu posvet z naslovom Kako preprečiti izumiranje slovenskega naroda? Namenjen je bil pojasnitvi demografskega stanja v Sloveniji. Na njem je nastopilo 19 referentov, ki so predstavili demografske analize in projekcije in svoj pogled na demografsko sliko Slovenije. Že dan prej!, 23. maja, je ta posvet v Dnevniku v protestni izjavi kot neznanstven silno napadlo več kot 20 levičarskih oz. feministično-lezbičnih organizacij (npr. Lezbično-feministična univerza) in 67 posameznic. Ob tem se postavlja vprašanje, od kod ta silni odpor do obravnave tako vitalnega vprašanja za državno oz. narodno skupnost. Zakaj tako hitra in silovita reakcija? Kaj skriva ideologija, ki se noče soočiti z demografskim vprašanjem oz. vprašanjem rodnosti?
Zdi se, da je v ozadju strah pred tem, da bi se razkrilo, kako problematična so združenja, ki propagirajo teorijo spola, homoseksualnost in druge take spolne drže, in s tem vprašljivost njihovega financiranja. Za to ideologijo, ki se pokriva s plaščem znanstvenosti in strokovnosti, se torej skriva denar, kajti razprava o demografiji posredno ogroža financiranje takih združenj.
Bomo denar usmerjali v družine in otroke ali organizacije in posameznike, ki so proti življenju
Ogroža pa tudi denarnice članov teh združenj na osebni ravni oz. njihove privilegije. Protidružinski ideologi bi radi ohranili svoj privilegirani položaj v družbi oz. to, da živijo na račun drugih. Kako? Gre praviloma za ljudi, ki nimajo otrok ali pa jih imajo le za vzorec; imajo pa dobro plačane službe in tisti del osebnega dohodka, ki ga drugi porabijo za vzdrževanje otrok, ti ideologi danes porabijo zase. In ko bodo jutri ostareli, bodo za njihove pokojnine denar od svojih plač odvajali delavci-otroci drugih. Gre za evidentno izkoriščanje tistih, ki se odločajo za otroke – in to izkoriščanje prikriva tovrstna ideologija »enakosti« in »izbire«. Tako stanje je po mnenju teh ideologov treba nujno ohraniti, zato je vsaka razprava o rodnosti zanje nevarna.
Pri demografiji gre tudi za razpravo o družbeni pravičnosti, razporejanju skupnega denarja in za vprašanje, ali ga bomo usmerjali v družine in otroke ali v organizacije in posameznike, ki so proti življenju.
Pri demografiji gre torej tudi za razpravo o družbeni pravičnosti, o razporejanju skupnega denarja in za vprašanje, ali ga bomo usmerjali v družine in otroke ali v organizacije in posameznike, ki so proti življenju. Tu gre za nepomirljiv antagonizem, ki pa ga je treba razkriti in poimenovati. O tem antagonizmu zelo dosti pove dejstvo, da imajo tisti, ki so razpravljali na posvetu v Državnem svetu nadpovprečno število otrok, podpisnice protestne izjave pa komaj kakšnega.
Foto: Magnus Liam Karlsson/imagebank.sweden.se