V rubriki Pa še to je uredništvo Dela piknilo uspeh na maturi dveh škofijskih gimnazij. Verjetno je samo presodilo, ali je nasploh produktivno ironizirati uspešnost, ali se je pametno ponorčevati iz mature in iz mladih na eni od najpomembnejših prelomnic v življenju.
Obstaja več konceptov vzgoje in izobraževanja, ki se razlikujejo tudi po produktih in po dobrem in slabem, kar prinašajo. V svojih skrajnostih bi lahko na eni strani govorili o bolj konzervativno usmerjenm konceptu, ki podpira uhojene poti in odrasli stalno in na vsakem koraku skrbijo, da mladi ne bi stopili z nje, jasni so standardi znanja, trdo delo je vrednota, vzgajajo pa se za življenje bolj po meri učiteljev in vzgojiteljev.
Na drugi strani je koncept brez norm, popolne svobode in razpuščenosti, vse je dovoljeno, mladi so brez občutka varnosti, znajo, kolikor znajo in tako učenci postavljajo standarde, delovnih navad in odgovornosti si ne razvijejo, zato so nevešči življenja.
Izobraževanje v škofijskih gimnazijah je bliže prvemu, sedanje izobraževanje v javnih šolah pa drugemu modelu.
/ … /
To seveda vedo tudi mnogi starši. Škofijska gimnazija zato vpisuje tudi veliko ateistov (okoli 30 odstotkov). …. Dijaki ateisti niso imeli dolžnosti obiskovati verskih obredov, seveda pa so morali spoštovati šolski red. ….. Razen redkih izjem so dijaki zadovoljni, razvijejo toleranco do drugih ideologij, imajo možnost do mladostniškega preživljanja prostega časa, vendar na kultiviran način, profesorji pa so za odklone odraščanja bolj občutljivi in prej reagirajo.
“Razvijejo si delovne navade, na šoli je red, profesorji so brez izjeme pravi pedagogi, na voljo je pomoč, šola pa ne pritiska, naj sprejmejo določeno vero”, so prosto zapisovai starši dijakov po 1. letniku gimnazije. Seveda so tudi javne šole prejele hvalo, vendar manj celovito, starši po ves dan odsotni in znervirani v skrbi za delo, preživetje ugotavljajo, da za mlade v dobi odraščanja “nihče ne skrbi”. Odvečna se zdi pripomba glede oblačenja. Izobražence učimo neverbalno komunicirati, kamor sodi tudi oblačenje, ki je del osebne kulture, to pa je potrebno osvojiti čim prej. Na nobenem evropskem tekmovanju v znanju ne bi bili zaželeni v japonkah in kratkih hlačah, naši dijaki javnih šol pa taki prihajajo na maturo!
Uspeh nekega izobraževalnega koncepta na maturi, ki je državni izpit, je kvečjemu znamenje, kateri koncept je bolj uspešen ali kateri bolj ustreza našemu modelu mature. Mladi potrebujejo red, delovne navade, stalno podporo, pomoč in varnost, pa naj se pouk začenja z molitvijo, hvalnico Titu ali kar tako. Morda je k uspehu dijakov škofijskih gimazij res kaj dodal Bog. A kjer vlada nered, šolo urejajo odvetniki premožnih staršev, učitelji se bojijo dati manj kot odlično, kjer rastejo za življenje manj sposobni ljudje brez odgovornosti noben bog ne more pomagati.
Prav bi bilo, da bi se Delo maturantom škofijskih gimnazij opravičilo za spodrsljaj in jim čestitalo za uspeh.
Več: Pisma bralcev v tiskani izdaji Sobotne priloge, 23. julija 2011
