Naključij ni. Zato tudi ni naključje, da sem ravno v dneh, ko je prišel v javnost osnutek Zakona o medijih bral »Slomškovo berilo«. Poglavje o jeziku začenja z mislijo: »Božja volja je bila, da se je mnogotero jezikov na svetu začelo; Božja naredba je, da se še neprenehoma mnogovrstni jeziki po svetu govoré in se bodo govorili do konca sveta. Tudi naš slovenski jezik je Božji dar, nam Slovencem izročen, ne zato, da bi ga zanemarjali, po nemarščini celo zgubili in sebe s svojim narodom ponemčili, Lahi ali pa Madžari postali.«
70. člen osnutka Zakona o medijih govori o deležu slovenske glasbe v radijskih in televizijskih programih. Predlog predvideva znižanje obvezne kvote slovenske glasbe iz sedanjih najmanj 40 na nerazumnih 15 odstotkov v času med 6. in 20. uro, kar po natančnejšem branju in enostavnem matematičnem izračunu pomeni celo le sramotnih 8 odstotkov na dan. Osnutek je sprožil v medijih upravičeno ogorčenost ne samo med glasbeniki, ampak med vsemi, ki jim slovenski jezik kaj pomeni. Največji absurd vsega je, da predlog prihaja iz Ministrstva za kulturo RS, ki naj bi skrbelo za nacionalni interes na področju kulture. Glasba pa je pomemben del kulture. Tako radi se primerjamo z Evropo. So se v tem primeru predlagatelji zakona ozrli po Evropi in evropskih radijskih in televizijskih postajah? Najbrž se niso, sicer bi jih postalo pošteno sram, če imajo v sebi vsaj kapljo slovenske krvi. Naivno je razmišljanje, da se ministrica ne zaveda posledic. Vsakemu s preprosto »kmečko logiko« je jasno, da bi sprejetje takega zakona pomenilo le še en korak v smeri potujčevanja Slovencev. Na žalost se v tej naši ljubi Sloveniji spet vse gleda zgolj skozi očala kapitala. Očitno bomo kmalu, tako kot že mnogokrat v zgodovini našega naroda, potrebovali borce za ohranitev slovenskega jezika.
Mojmir Sepe, legenda slovenska glasbe napoveduje, da bo v primeru sprejetja zakona o medijih vrnil državno odlikovanje »zlati red za zasluge«, ki ga je konec julija prejel ob svoji 80-letnici za prispevek k ustvarjanju slovenske zabavne glasbe in za pomemben delež pri razvoju slovenske glasbene kulture. Oglasili so se tudi drugi vidni glasbeni ustvarjalci. Včeraj je bil v Cankarjevem domu 1. slovenski glasbeni kongres. Glasbeni ustvarjalci so pokazali složnost in odločnost, da za vsako ceno zaščitijo in ohranijo slovenski jezik in slovensko kulturo.
Bo še enkrat obveljal pregovor »psi lajajo, karavana gre dalje«? Bodo na Ministrstvu za kulturo vztrajali in odločno stopili na pot izgube slovenske identitete? Ali pa bodo ti »veleumi« le prisluhnili blaženemu Antonu Martinu Slomšku, ki je zapisal: »Kdor svoj materni jezik zavrže ter ga pozabi in zapusti, je zmedenemu pijancu podoben, ki zlato v prah potepta in ne ve, koliko škodo si dela. Materin jezik je najdražja dota, ki smo jo od svojih starih zadobili; skrbno smo ga dolžni ohraniti, olepšati in svojim mlajšim zapustiti.«
Foto: Gore-ljudje.net
