Na moj blog Francoski poduki se je odzval profesor filozofije dr. Edvard Kovač, ki redno predava tudi v Franciji. Z njegovim dovoljenjem objavljam vsebinski del pisma, ki mi ga je poslal.
Glede Francije /na blogu napisane/ stvari v glavnem držijo, toda če je človek že skoraj 40 let vsako leto vsaj nekaj mesecev v Franciji, kot se to dogaja meni, potem pozna tudi odtenke. Jih bom nekaj naštel:
1. Zgodovina Vendeje je res pretresljiva. Ostala je v zavesti ljudi, čeprav so sedaj vsi Vendejci republikanci. So pa bili v glavnem pobiti le moški in sicer zelo sistematično (ne cele družine, kot omenjaš). Ker enostavno ni bilo več moških, so duhovniki dovoljevali, da so imeli fantje, ko so odrasli, po dve ženi, da so dekleta lahko postale matere in da pokrajina ni izumrla.
2. Slika zadnjih evropskih volitve glede kmetov pa je v Franciji nekoliko drugačna. Kmetov v Franciji ni 25 odstotkov, kot jih je dobila skrajne desnica Le Penova. Jedro njenih volivcev so obubožani delavci. Majhen kraj na severu Mericourt, kjer živijo tudi slovenske družine rudarjev zaprtih rudnikov, je zanjo volilo 42 odstotkov). Njeni volivci so razočarani socialisti in komunisti. Ko govoriš v blogu o uporu revežev na zadnjih volitvah, to vsekakor drži.
3. Tudi jedro volivcev Le Penove niso katoličani. V dveh okrajih, kjer Le Penova lista ni bila prva, so področja, kjer je še največ nedeljnikov, se pravi v Pariškem okrožju in pa na Zahodu, kamor spada tudi Vendeja. Katoličan še vedno radi volijo Center in pa seveda degoliste.
Da so pa Francozi tradicionalno navezani na kmetije, znova drži. Tudi intelektualci s ponosom govore o svojih kmečkih koreninah, kot o simbolu zdravega duha.
Več lahko preberete na blogu Branka Cestnika.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
