Adventno-božični čas traja od prve adventne nedelje do nedelje Jezusovega krsta, ki je običajno drugo nedeljo v januarju. V cerkvi je pomemben bogoslužni koledar, med ljudstvom pa se je ohranilo kar precej navad, ki so se razvijale v stoletjih katoliške vernosti, vse pa so osredotočene na praznovanje rojstva Jezusa Kristusa.
Priprave na praznovanje
Običaji pred božičem se nanašajo na priprave na praznovanje. Ti običaji so tako na duhovnem kot na materialnem področju. V adventnem času so nekdaj družine več molile in se pogovarjale, hodile so k zornicam, zgodnjim mašam; k temu so sicer spodbujene tudi zdaj in v nekaterih družinah je molitev še živa. Posebej močna priprava je božična devetdnevnica z uvodnim psalmom Kralja, ki prihaja, pridite, molimo.
Za praznovanje je treba pripraviti tudi okrasitev, ki je povezana z vsebino praznika. Začne se na god sv. Lucije, ko gospodinje – ta običaj je še zelo živ – v nizke posodice posejejo žito, da do božiča vzkali in je božično žito že na mizi ali v jaslicah. V adventnih dneh je treba nabrati mah za jaslice, da je takrat, ko jih družina postavlja, večinoma na sveti večer, primerno suh.
Blagoslov doma na tri svete večere
Božič je prevelik praznik, da bi z njim opravili le v nekaj dneh, zato slovenska katoliška tradicija pozna tri svete večere, tri božiče. Zato katoliške družine v slovenskih deželah tradicionalno blagoslavljajo domove na vse tri svete večere: 24. decembra, 31. decembra in 5. januarja, na predvečer praznika svetih treh kraljev.
Na prvi sveti večer, torej 24. decembra, ko je hkrati tudi god prvega človeškega para, ki ga je tradicija poimenovala Adam in Eva, je večina dneva namenjena pospravljanju, urejanju doma in zadnjim pripravam na praznovanje, v zgodnjem večeru, ko so tudi jaslice in božično drevesce že postavljeni, pa se družina zbere ter blagoslovi stanovanje – pokropi ga z blagoslovljeno vodo in pokadi s kadilom. V posodici je blagoslovljena voda, zraven pa vejica; v kadilnici, ki se jo da kupiti, lahko pa tudi v primerni lopatki ali zajemalki je malo žerjavice, da se kadilo lahko žge in razvije vonj, najdejo se tudi primerne roke ali ročice, ki bodo po stanovanju nesle prižgano svečo.
Družina blagoslovi vsak prostor v stanovanju, tudi shrambo in garažo z avtomobilom. Tudi okolico hiše je primerno blagosloviti in nekaj kapljic blagoslovljene vode poslati še k sosedom … Med blagoslavljanjem doma družina moli rožni venec. Vsa družina naj bo vključena v to bogoslužno opravilo.
Vsa družina blagoslavlja svoj dom
Janez Kavčič, župnik iz Šmarij pri Kopru in eden od uradnih eksorcistov Katoliške cerkve, je na Radiu Ognjišče povedal tudi:
»Zakaj ne bi bili vsi otroci v to vključeni? Če ne zmorejo moliti rožnega venca, zmolimo kratko molitev, se zberemo skupaj pred jaslicami. Načinov je veliko. Lahko tudi med blagoslovom pojejo božično pesem in s tem pričarajo božični večer, to skrivnostnost božiča, ko Bog prihaja med nas. Bog prihaja tam, kjer smo med seboj povezani. Če pa nismo povezani, tudi Bog ne more priti v naše življenje. Tudi če stvari niso pospravljene, če en otrok skače nekje, drugi drugje, vseeno vztrajajmo.
Letošnji čas nam še na poseben način sporoča, da bi lahko začeli znova obujati te običaje. Mnoge družine danes tega ne delajo. Zakaj ne bi letos poskusili? Polnočnic ne bo, lahko pa je ta domača cerkev na takšen način narejena, da skupaj družina moli, si kaj lepega povejo med sabo, si izmenjajo doživljanja ob jaslicah, … Vse to lahko družina skupaj doživi na božični večer.«
Pomen kropljenja z blagoslovljeno vodo
Janez Kavčič je pomen blagoslavljanja z blagoslovljeno vodo razložil:
»Blagoslov vode lahko izvrši vsak duhovnik in to vodo lahko ljudje odnesejo domov. Blagoslovljena voda je strah hudobnih duhov, hudič jo sovraži. Zakaj? Prvič, ker je v njej Jezus. S tem ko je bil krščen v reki Jordan, jo je tudi posvetil. Drugi največji moment je pa ta: ko je bil Jezus na križu preboden, sta iz njegove strani pritekli kri in voda. Zaradi tega hudobni duh to vodo sovraži in ima voda še na poseben način veliko moč.
Če se obrnem na jaslice. To je najlepši prizor, ko se je Bog sklonil k nam, da bi nas rešil, zato tudi onemogoča zlim duhovom ali hudiču vstop v družino. Lahko bi rekli, da se hudič kot sovražnik človeške narave boji tega prizora, jaslic, ker jaslice kažejo na to, da je konec oblasti greha in zla … Če stanovanje, jaslice blagoslovimo, ima to dejansko veliko moč, da hudobni duh ne more kar tako priti v naše življenje. Tudi vsaka družina je po svoje eksorcist, ker izganja hudobnega duha iz svojega življenja, stanovanja. Blagoslavljajmo z blagoslovljeno vodo, to pa naj spremlja molitev.«
Kadilo ponazarja skrivnostnost, božanskost, in ko se od nas dviga k Bogu, je lahko izraz naše molitve.
Po blagoslovu hiše na predvečer praznika svetih treh kraljev marsikje gospodar na podboj vhodnih vrat s kredo napiše letnico in črke G, M in B kot začetnice imen treh kraljev. Prvotno pa so bile to črke C, M in B kot začetnice besed Christus mansionem benedicat, kar pomeni: Naj Kristus blagoslovi to hišo.
Nekoč so koledovali mladi fantje, danes s trikraljevskimi akcijami zbirajo pomoč za misijone
Od božiča do praznika svetih treh kraljev so po slovenskih vaseh koledniki, ki so jim v vsaki pokrajini rekli drugače, povsod so pa imeli isto nalogo: zapeli so nekaj pesmi hiši v pozdrav in vsem zaželeli srečo, zdravje, dobro letino, tretji del pesmi pa je bil njihova prošnja za darove s praznične mize, ki so jih bili potem v obilju deležni. Koledovanje izvira še iz rimskih časov, v krščanstvu pa je dobilo novo vsebino.
Od leta 1994 pa ta šega v Sloveniji dobiva novo, solidarnostno razsežnost. Otroci in mladi, ponekod pa tudi starejši kot koledniki, ponekod tudi oblečeni v modre z vzhoda, hodijo po hišah, prepevajo, prinašajo blagoslov in zbirajo denar za pomoč misijonarjem in njihovim projektom.
Otroci pa so se nekoč najbolj veselili tepežnega dne, ki ga obhajamo 28. decembra. To je spomin na dan, ko je Herod dal pomoriti vse dečke v Betlehemu in bližnji okolici, stare dve leti in manj. Na tepežni dan so otroci vzeli v roke šibe in najprej našeškali oz. natepežkali očeta in mamo, potem pa šli po vasi od hiše do hiše. S tem so napovedovali rodovitnost.
