Bi se Ciper lahko zgodil Sloveniji?

Avtor: Keith Miles. Zakaj Nemci ne napadejo Luksemburga, ki je znan kot obmejno davčno zatočišče? Morda zato, ker je takšno »zunanje« središče zelo ugodno za nemške poslovneže?

Preprost odgovor na vprašanje, ali se Ciper lahko zgodi Sloveniji, je seveda pritrdilen. Če pa me sprašujete, ali se bo ciprski scenarij resnično zgodil, lahko samo upam, da se ne bo. Statistična analiza kaže, da je Slovenija v zelo slabem položaju, kar zadeva naslednje tri dejavnike: likvidnost podjetij, zadolženost in upadanje naložb v podjetja. K temačni podobi Slovenije lahko dodamo še težave s slovenskimi bankami in kaos na političnem področju. Zato si ni težko predstavljati, da se stvari vsekakor lahko še poslabšajo in se država lahko znajde v podobnem položaju, kot so se pred njo že Grčija, Ciper, Irska in Portugalska.

Zakaj pa Nemci ne usmerijo jeze v Luksemburg?

Tudi zgodovina krize na evrskem območju ne vliva kaj dosti upanja majhni državi v zvezi s pomočjo, ki je na voljo. Irce so tako dvakrat prisilili v glasovanje o lizbonski pogodbi, Grki in Italijani so morali zamenjati svoji vladi in premiera, zdaj pa so se na podobnem »zdravljenju« znašli še Ciprčani.

Zdi se, da je bila prva možnost, ponujena Cipru, sumljiva pot, po kateri bi se dokopali do sto tisoč evrov vrednega jamstva za pologe, da bi tako s tekočih računov lahko pobrali denar in temu rekli »davek«. Načrt je bil opuščen, ko so birokrati v Berlinu in Bruslju spoznali, da bi bilo kaj takega v očeh navadnih ljudi videti kot tatvina. Kljub temu pa bodo stroški pri večjih pologih veliko višji.

V ozadju omenjenega načrta se namreč skriva umazana propaganda, po kateri naj bi bil otok poln nezakonitega denarja in središče njegovega pranja. Dozdeva pa se mi, da bi bilo precej nevarno, če bi si preostala Evropa Ruse naredila za sovražnike, zlasti če upoštevamo, da so največji dobavitelji zemeljskega plina. Ob tem bi se lahko, denimo, tudi vprašali, zakaj Nemci ne napadejo Luksemburga, ki je znan kot obmejno davčno zatočišče. Morda zato, ker je takšno »zunanje« središče zelo ugodno za nemške poslovneže?

Seveda pa storitev na Cipru ne uporabljajo samo ruski »pralci denarja«, ampak tudi povsem zakonita ruska podjetja, ki imajo svoj denar in premoženje raje v državi z evrskega območja kot na dosegu grabežljivih rok gospoda Putina in njegovih prijateljev.

Zgodovina skupne valute pa kaže, da krize v različnih državah nastajajo različno. Ciprska kriza gotovo ni nastala zato, ker bi bil inozemsko poslovno središče oziroma davčna oaza, ampak zato, ker so banke nespametno vlagale v grške evrske obveznice. Menile so namreč, da je evro povsod enak, nato pa tako kot španske, italijanske in irske banke odkrile, da denominacija obveznic v evrih še ne pomeni enake evrske vrednosti. Vsi dobro vemo, kaj se je zgodilo z vrednostjo grških obveznic, ko so bili njihovi imetniki prisiljeni v njeno znižanje. Prav tako vsi vemo, da je evro projekt z napako že od začetka, saj je bil njegov menjalni tečaj z nemško marko za nemško gospodarstvo in podjetja zelo ugoden.

Slovenska kriza: pomanjkanje naložb in nelikvidnost podjetij

Če se položaj v Sloveniji poslabša, se bo evrska kriza pri nas zgodila po drugačni poti kot v drugih državah. Nastala bo predvsem zaradi pomanjkanja naložb in nelikvidnosti podjetij. Slovenske banke ne morejo zlahka zagotoviti likvidnostnih sredstev, ker se spopadajo s svojimi težavami, ki vključujejo zagate v zakonodaji o likvidaciji in bankrotih, blokade na trgu in pravila kapitalske ustreznosti. Ob tem kaže omeniti še dejstvo, da je v Sloveniji mnogo let prevladovalo ozračje, neprijazno do tujih vlagateljev, zaradi česar je Slovenija na seznamih tujih vlagateljev precej na repu držav, s katerimi bi želeli poslovati. Pravzaprav je na številnih seznamih mednarodnih podjetij sploh ni več, saj so stroški previsoki, uprava preveč zbirokratizirana, sindikati preveč neodgovorni, preveč je vladnega vmešavanja. Poleg tega je treba poudariti, da na teh seznamih sploh ni kategorije koruptivnosti!

Verjetno je bil minister Šušteršič na pravi poti, zdaj pa smo dobili vlado, ki močno nasprotuje njegovi politiki, čeprav glasno zatrjuje, da jo bo nadaljevala. Le kdo ji bo verjel?

Če se likvidnostne razmere poslabšajo in bo najemanje posojil vse težje, se bo Slovenija nazadnje znašla v rokah trojke (EU, ECB in MDS). Ker pa se čedalje bolj približujejo tudi nemške volitve, bodo ponujeni pogoji še zahtevnejši (kot so Ciprčani že ugotovili). Če bo Slovenija nazadnje potrebovala pomoč, ji gotovo ne bo lahko, saj je majhne države laže kaznovati, Merklova pa si zelo želi zmage na jesenskih volitvah.

Raje diktatura kot politična nesposobnost?

Sicer ni dvoma, da jih je veliko, ki bi, če se zgodi najhujše, raje videli nemško diktaturo kot politične igrice, ki se dogajajo kot po tekočem traku. Pa bo prinesla tudi delovna mesta za mlado generacijo in potrebne naložbe? Kaj takega bi bilo zelo žalostno za državo, ki je po mnogo stoletjih končno dosegla neodvisnost, nato pa jo zavrgla zaradi pomanjkanja politične volje in enotnosti. Nekdanji češki predsednik Vaclav Klaus je pogosto kritiziral EU zaradi pomanjkanja demokracije – in z njim se strinjam.

Če znova odgovorim na vprašanje iz naslova: upam, da Slovenija ne bo končala kot Ciper, kajti ta hip si še lahko piše lastno usodo. Pa si jo bo res?

Vir: Finance