Razkritje rezultatov stresnih testov ni prineslo večjih presenečenj, so pa bila nekatera dejstva poznana že prej. Testi so predvsem pokazali, katera banka je bolje pripravljena na krizo, niso pa spremenili situacije v samih bankah. Nekriti krediti ostajajo – tretjina vseh kreditov je takšnih, ki ne bodo nikoli pokriti. Nihče pa ne more zagotoviti ali se bo preostanek kreditov sploh kdaj vrnil. Višina kreditne luknje se lahko torej v prihodnje še poveča. Skoraj neizbežno je, da bomo prej ko slej morali zaprositi Evropo za finančno pomoč. Takrat bo vlada vsaj prisiljena v konkretne spremembe, ki se danes ne izvajajo. Kako močno bo to bolelo nas državljane, pa bomo videli. Zbujati nepotreben strah ne koristi nikomur.
Banke grožnja finančnemu sistemu
Kanadski milijarder, vlagatelj in analitik, Eric Sprott, pravi, da je »najbolj neposredna grožnja za finančni sistem prav možnost zloma katerega izmed bančnih sistemov. Mogoče bo to Slovenija, Španija, Portugalska, ali katera druga.« Ne moremo primerjati »padec« Slovenije s padcem Španije, enega največjih gospodarstev Evrope. Težavice Slovenije si Evropa zlahka privošči v primerjavi z državo, katere dolgovi daleč presegajo zmožnost plačila iz evropskega reševalnega sklada. V težavah je veliko in vse več držav. Ob tem so najbolj na udaru ravno banke, ki so to krizo tudi zakuhale oz. kuhale dolgo časa.
Zgodil se je Ciper, ki je zatresel zaupanje v banke. IMF (mednarodni denarni sklad) razmišlja o uvedbi t.i. super davka na vse prihranke v Evropi. Govorimo predvsem o denarnih naložbah. Podobno kot se je zgodilo na Cipru. Banke so zaprli in pustili zaprte nekaj dni. Vmes so spremenili zakonodajo in pobrali del prihrankov. Uradni izraz za odvzem dela prihrankov varčevalcev in upnikov je ‘bail-in’. Konec junija letos je finski minister za finance, Michael Noonan razglasil: »’Bail-in’ je zdaj pravilo«. Prav Ciper je bil prvo testno območje ‘bail-ina’ v Uniji. Irish Times piše, da se »vlagatelji zdijo kot nezavarovan upnik, prevzemajo odgovornost za delitev stroškov prestrukturiranja bank.« Tako bomo očitno v primeru najslabšega scenarija, reševanje bank prisiljeni plačati s svojimi prihranki.
Preudarnost in razmislek
Eric Sprott dalje razmišlja, da »prihaja čas, ko bomo vsi spoznali, da bo bančni sistem nekega dne potreboval t.i. ‘bail –in’« ter dodaja: »In tisto minuto, ko bo ‘bail-in’ tudi javno objavljen, bodo ljudje spoznali, da je zelo, zelo tvegano, da imajo denar v bankah.«
Kako drastični bodo v resnici ukrepi, je nemogoče napovedati, vsak dan pa prejemamo po kakšen signal, da se o njih razmišlja. Bilo pa bi nespametno, da bi na vrat na nos odšli v banko po svoj denar in ga skrili nekje doma ali na vrtu. Potrebna pa sta preudarnost in razmislek. Tudi nekaj kmečke logike ne bo odveč.
Pripis uredništva: Marko Kocuvan je samostojni premoženjski svetovalec.
