Pred spominsko slovesnostjo v Kočevskem rogu.
Morda se kdo od bralcev še spomni, s kakšnim napisom se je na eni izmed t. i. »vseslovenskih vstaj« pojavil razvpiti zgodovinar in pobudnik ustanavljanja nove levičarske stranke dr. Jože Pirjevec. »Mussomeli, go home!« je pisalo na transparentu, ki ga je Pirjevec »ponosno«, kot so ugotavljali opazovalci, nosil na dan, ko naj bi se spominjali 72. obletnice ustanovitve Protiimperialistične fronte, s čimer se je zavestno postavil v okvir komunističnega antikapitalizma, iz katerega se je napajalo prvotno uporništvo slovenske partije, zavezane nemško-sovjetskemu paktu o sodelovanju. A pustimo to »samorazkritje« tokrat ob strani.
Seveda nam je jasno, da se je sedanji ameriški veleposlanik v Republiki Sloveniji takemu »dobrohotnemu« namigu, naj se pobere, od koder je prišel, le prizanesljivo nasmehnil, po drugi strani pa si ne moremo kaj, da ne bi v neki njegovi potezi prepoznali ravnanje, ki je nezavedno upoštevalo Pirjevčev nasvet o odhodu domov.
Tudi v Družini smo poročali, da je na dan Evrope, ko smo katoličani praznovali Gospodov vnebohod, Joseph Mussomeli na svojo željo z ženo in sodelavci v spremstvu Jožeta Dežmana, predsednika vladne komisije za vprašanja prikritih grobišč, obiskal Kočevski rog. »Del mojih nalog in odgovornosti je, da skušam razumeti Slovenijo,« je ob grobišču pod Krenom svoje ravnanje pojasnil zbranim novinarjem. Pot v Kočevski rog je torej očitno razumel kot nujno dejanje za razumevanje slovenskega tukaj in zdaj – toda to ni bilo le dejanje neprizadetega »zunanjega« opazovalca, ki skuša doumeti, zakaj vendar je slovenski narod tako razcepljen, temveč je imelo nespregledljivo držo globoke solidarnosti in sočutja z žrtvami in njihovimi svojci.
Povedano drugače: ameriški veleposlanik je šel v Kočevski rog dejansko domov – k temeljni človečnosti, ki se je sposobna brez predsodkov in različnih »ampakov« prikloniti poteptanemu dostojanstvu roških žrtev in prisluhniti njihovemu sporočilu, brez katerega ni mogoče razumeti Slovenije.
Več: Družina
