B. Štefanič, Družina: Neenakost v imenu navidezne enakosti

Predlog zakona o varstvu pred diskriminacijo

Observatorij nestrpnosti in diskriminacije kristjanov s sedežem v avstrijski prestolnici že več let izdaja letno poročilo, v katerem zapiše hujše primere verskega sovraštva in vandalizma, uperjenega proti kristjanom v Evropi, na kar opozarjajo tudi s sprotnim obveščanjem na svoji spletni strani. Tako so denimo te dni širši evropski­ javnosti predstavili mazaško provokacijo na stenah ljubljanske stolnice in frančiškanske cerkve, ki je bila očitno naravnana na utišanje organizirane javne molitvene podpore nerojenim otrokom in nosečnicam v stiski v okviru pobude 40 dni za življenje.

»Vse živali so enakopravne, a …«

A na dunajsko civilnodružbeno ustanovo ne želimo opozoriti le zaradi te objave, temveč predvsem zaradi poročila za leto 2014, ki je bilo objavljeno maja lani. Že z naslovnico sporoča, kaj je njegova središčna tema – karikatura na njej prinaša znani navedek Orwelove Živalske farme: »Vse živali so enakopravne, a nekatere so bolj enakopravne od drugih.« Poročilo se namreč v uvodni razpravi direktorice observatorija dr. Gudrun Kugler osredinja na problem nestrpnosti (evropske) pravne ureditve, ki ima za cilj vzpostavitev enakosti, v imenu te deklarativne usmeritve pa perfidno vzpostavlja sistem neenakosti, pri kateri sta med ključnimi talci verska svoboda in svoboda govora.

Več evropskih direktiv prinaša načela o enakem obravnavanju vseh oseb ne glede na njihove osebne okoliščine. Pod tem benevolentno zvenečim naslovom pa prihaja do vsiljevanja rešitev, ki pomenijo krnitev osebne in podjetniške svobode. Poglejmo samo na področje zagotavljanja enakosti pri dostopu do blaga in storitev. V imenu te enakosti je ne le »politično nekorektno«, temveč ponekod že sankcionirano, če denimo zasebni katoliški slaščičar iz verskih razlogov zavrne izdelavo torte za homoseksualno »poroko«. Tovrstne tožbe z visokimi odškodninami so v nekaterih okoljih (npr. Velika Britanija) že svojevrsten »nacionalni šport«, ki ga v imenu zaukazane enakosti z roko v roki igrajo homoseksualni lobiji in odvetniške pisarne: prvi po tej poti dosegajo svoje ideološke (utišanje drugačnih javnih glasov), drugi pa finančne cilje.

Podobno se lahko dogaja tudi pri uresničevanju načela o enakih možnostih pri zaposlovanju. Poročilo Observatorija nestrpnosti in diskriminacije kristjanov med drugim navaja primer krščanskega verskega dostojanstvenika, ki je iskal tajnico. Njegov pravni svetovalec mu je namignil, da bi bilo morda dobro pred objavo razpisa »potipati«, kaj o tem meni zagovornik enakih možnosti. Ali bi bilo mogoče na podlagi javnega razpisa denimo zavrniti zakrito muslimanko, ki bi z ustreznimi strokovnimi referencami kandidira­la za to mesto? Odgovor je bil: ne. Tajnico so torej morali poiskati po neformalnih poteh, saj si niso želeli nakopati kakšne tožbe, žrtve take ureditve pa so bile strokovno usposobljene kristjanke, ki brez javne objave prostega delovnega mesta zanj pač niso mogle kandidirati …

Zakonodaja, ki naj bi zagotavljala enake možnosti, se vedno predstavlja kot nepristranska, v praksi po nekaterih evropskih državah (in tudi v ZDA in Kanadi) pa se pogosto izkaže, da pred sodišča privedejo prav kristjane. »Zdi se, da protidiskriminacijski zakoni kot domnevna rešitev prinašajo še večje probleme, kot so bile prvotne težave. V zgodo­vini je bila svoboda težko pridoblje­na. Ne smemo je opustiti tako brezbrižno. Stranski učinek na glavo obrnjene diskriminacije je morda nameren ali nenameren, pokaže pa, da je vera v Evropi obravnavana kot pastorek: rezultat je neenakost v imenu navidezne enakosti,« zato svoj razmislek sklene dr. Gudrun Kugler.

Discipliniranje drugače mislečih

Ali ima ta zgodba kaj opraviti z domačimi razmerami, se najbrž sprašuje marsikateri bralec teh vrstic. Odgovor je seveda pritrdilen. Prav evropske »enakostne« direktive so namreč povod za pripravo predloga zakona o varstvu pred diskriminacijo, ki je ob asistiranju znanih »prikoritnih« levosučnih civilnodružbenih subjektov nastal v režiji ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, bil potrjen na vladi in je od srede februarja v parlamentarnem postopku, kjer čaka na obravnavo pri pristojnih delovnih telesih. Tudi v slovenskem primeru si zakonski predlog, ki se sicer retorično osredinja na vzpostavitev institucije zagovornika načela enakosti, postavlja visoke in za večino ušes lepo zveneče cilje, ki pa precej na široko odpirajo vrata discipliniranju (tudi finančnemu) drugače mislečih.

Več lahko preberete na druzina.si.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.