Igorju Šoltesu, ki je pred dnevi dejal, da za selitev iz občinskega stanovanja ni imel “ustreznih prihodkov”, je pozneje uspelo odplačevati okoli 3000 evrov stanovanjskega posojila na mesec.
»Sami veste, kakšne so bile cene stanovanj na trgu in kakšne so bile plače,« je pred dnevi dejal pobudnik gibanja Verjamem in nosilec liste na volitvah v evropski parlament dr. Igor Šoltes, ko smo ga vprašali, zakaj je šele leta 2009 izpraznil občinsko stanovanje. Kljub temu mu je nato v pičlih petih letih uspelo odplačati posojilo za nakup več kot sto kvadratnih metrov velikega novega stanovanja na Viški cesti v Ljubljani.
Iz listin, ki smo jih pridobili, je namreč razvidno, da je Šoltes marca 2009 pri Novi Ljubljanski banki (NLB) s soprogo najel več posojil v skupni vrednosti 155.000 evrov, s katerimi je poleg novogradnje financiral še nakup dveh parkirnih mest v garažni hiši. Na veliko večino izposojenih sredstev jima je banka obračunala kar 5,9-odstotno letno obrestno mero, končni rok vračila pa je bil 31. marec 2014.
To pomeni, da sta morala zakonca Šoltes samo za odplačilo glavnic posojil na mesec plačevati kar 2700 evrov, če k temu prištejemo še obresti, pa bi lahko obrok znašal več kot 3000 evrov. V luči njegove izjave o »neustreznih prihodkih« se zato zastavlja vprašanje, kako sta Šoltesova sploh zmogla tolikšna plačila.
Še eno stanovanje v Piranu
Šoltes je sicer kot predsednik računskega sodišča več let prejemal eno najvišjih funkcionarskih plač v javnem sektorju, vendar je lahko z njo kvečjemu vračal drago stanovanjsko posojilo. Od marca 2009, ko je najel posojilo, do maja 2013, ko je zapustil položaj, mu je ta prinašal med 5500 in 5900 evri bruto (brez dodatkov) na mesec. Tako mu je po plačilu vseh davkov in prispevkov ostalo največ nekaj sto evrov. Šoltes je v zadnjih dneh zatrdil, da je lani zaslužil 13.000 evrov z avtorskimi pogodbami, marca letos pa kot samostojni podjetnik dobrih pet tisoč evrov bruto. Inštitut za delo pri ljubljanski pravni fakulteti, kjer je kot pomočnica direktorja zaposlena soproga Katarina Kresal Šoltes, za plače v povprečju nameni manj kot 3000 evrov bruto na enega od skupno dveh zaposlenih na mesec.
Več lahko preberete v Dnevniku.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
