Dvigovanje prahu zaradi neke (neprebrane) knjige
Ko je v začetku poletja 2015 pri založbi Družina izšel slovenski prevod knjige Nova levica in krščanstvo španskih avtorjev Contrerasa in Pooleja, so se v reviji Mladina odzvali z recenzijo izpod peresa Bernarda Nežmaha. Nežmah je med drugim zapisal: »Čeravno je delo pisano iz krščanske perspektive, pa ni napotek za mobilizacijo kristjanov, temveč racionalno soočenje s sedanjostjo.« Knjiga torej ni pamflet, ni aktivistični učbenik, ni pogrošna polemika, je »racionalno soočenje s sedanjostjo«. Ko smo prebrali Nežmahovo recenzijo, si nikakor nismo predstavljali, da se bo v pozni jeseni istega leta okrog te knjige dvignilo toliko prahu.
Kronologija
Ne bo narobe, če obnovimo kronologijo dogodkov. Najprej je založba Družina prijavila in objavila, da bo v okviru slovenskega knjižnega sejma (SKS) v Cankarjevem domu izpeljala debatno kavarno, na kateri bo predstavila knjigo Nova levica in krščanstvo, ter da bodo gostje kavarne Aleš Primc, Jožef Horvat in Branko Cestnik. Za martinovo v reviji Pogledi Katja Perat problematizira debatno kavarno. Istega dne izide podobna kritika napovedane kavarne tudi na spletni strani Mladine. Kaj je za Poglede in Mladino problematično? Od nastopajočih je zanje problematičen Aleš Primc, od vsebine pa, da se označuje novo levico kot »antropološko zmoto« ter da se relativizira pravico do splava. Problematično je tudi to, da se bo kavarna zgodila 25. novembra 2015, torej v predreferendumskem času.
Na dan predstavitve knjige na SKS v Cankarjevem domu sta se zgodila dva dogodka. Med samo predstavitvijo je skupina levičarskih aktivist prekinila govor Aleša Primca in zapela revolucionarno pesem Bratje, sestre, le k soncu, svobodi. Zadeva je izpadla nekoliko simpatično in (domnevno desna) publika je na koncu pesmi aktivistkam celo zaploskala. Huje je bilo, ko smo na spletni strani Dela prebrali izjavo pesnice Svetlane Makarovič o udeležencih debatne kavarne: »Bolj ko jih gledam, bolj mi je žal, da niso bili splavljeni, ko je bil še čas.«
Izjave Makarovičeve ni nihče od večjih medijev obsodil. Tudi ko se je okrog novega leta govorilo in nastopalo proti zažiganju knjig, se ni omenilo pesničinih grdih besed o ljudeh, ki so zgolj debatirali o neki knjigi. Nasprotno. Da predstavitev knjige Nova levica in krščanstvo ni bila primerna za SKS ter da je bila namen predstavitve provokacija, uperjena proti splavu, se je v naslednjih tednih zasidralo v levem mnenjskem polu. To potrjujejo omembe v raznih komentarjih; denimo, Miha Mazzini še 4. januarja 2016 na Siol.net piše, da so se »o splavu pogovarjali trije moški«.
Nauki zgodbe
Kakšen je nauk dogodka? Kaj lahko sklepamo?
Prvič: Zdi se, da knjige Nova levica in krščanstvo nihče od najbolj glasnih kritikov debatne kavarne ni prebral. Napad na debatno kavarno je bil bolj napad na debatno kavarno in napad na ljudi kot pa napad na knjigo in njeno vsebino. Šlo se je veliko bolj ad personam kot pa ad rem. Ob vsem moraliziranju in zgražanju, češ, kako nizka je raven debat na spletnih forumih, smo v primeru Nove levice in krščanstva videli, kako zna tudi novinarska in kulturna elita poseči po tipično forumaškem obračunavanju z drugače mislečo osebo. Ni važno kaj (ad rem) govoriš, važno je, da ti (ad personam) ne smeš govoriti. Če je Nežmah povedal, da knjiga Nova levica in krščanstvo ni mobilizacijski pamflet, pač pa racionalna refleksija, so nasprotniki in kritiki dogodka v Cankarjevem domu pokazali, da jih ravno racionalna refleksija ne zanima.
Več lahko preberete na druzina.si.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
