B. Čampa, ŠRCD: Skrbi, stres in anksioznost (tesnoba)

Skrbi so naš inteligenten odziv in so dobrodošle, ker nam omogočajo, da vnaprej rešimo morebitno težavo. Ravno tako je stresni odziv telesa v nevarnostih nujen za preživetje. Ko pa skrbi postanejo neprestana zaskrbljenost in je naše telo večino dneva v stresnem stanju, pa to lahko vodi v močno tesnobo, nefukcionalnost, izčrpanost in fizične ali psihične bolezni.

V nadaljevanju članka o tem, kako so povezani, pa tudi ne, pojmi »skrbi«, »stres« in »tesnoba«.

Skrbi

Skrbi načeloma niso nič slabega, saj so del procesa, ki nam omogoča, da vnaprej premislimo in vizualiziramo možne rešitve za nastali (ali prihodnji) problem. Skrbi so dobre, ker zaradi njih dlje časa razmišljamo isti stvari, o problemu razmislimo iz več zornih kotov in ga potem lažje rešimo. Lahko rečemo, da so skrbi ciklični (ponavljajoče razmišljanje) miselni proces, v katerem možgani skušajo razrešiti nastalo stisko, problem. Tako razmišljanje je pogosto težavno in naporno, ker razmišljamo o prihodnosti ali preteklosti. Vnaprej skušamo predvideti katere situacije bi nas utegnile ogroziti ali nas spraviti v stisko, kar je za nas koristno. Če pogledamo čisto preživetvene situacije: ko prihaja vihar, je smiselno, da že predhodno vemo za ustrezno zavetje, prav tako če me ogrožajo divje zveri. V sedanjem svetu so tovrstni izzivi redki, se pa kljub temu srečujemo s čustveno podobnimi problemi: prihaja zima in s tem mraz – je poskrbljeno za ogrevanje? Naslednji teden imamo predstavitev v javnosti: imamo že prej vse pripravljeno kar potrebujemo (vsebino, tehnično podporo…)? Otroci gredo naslednji mesec prvič samostojno v šolo: po kateri poti bodo šli, da bodo prišli varno tja in nazaj domov? Ko skrbimo, to pravzaprav pomeni, da na problem gledamo iz mnogih zornih kotov.

Kot vidimo je namen skrbi, da vnaprej predvidimo morebitne neugodne situacije in že vnaprej pripravimo ustrezne odzive,ponavadi vsaj deloma na podlagi preteklih podobnih izkušenj. Pozorni moramo biti le na to, da se na skrbi ne navadimo, ker v primeru, da postanejo navada, rušijo razpoloženje in vnašajo nesproščenost.

Psihologi so ugotovili, da se večina neugodnih pričakovanj iz skrbi navadno ne dogodi, kar je tudi osnovni namen možganov ob generiranju skrbi: da se problematični dogodki, situacije, o katerih razmišljamo da bi se lahko zgodile in za njih iščemo rešitev, sploh ne bi zgodile!

Stres

Gledano zgodovinsko je stres povezan z osnovno preživetveno stisko, ali nekoga »pojem«, da preživim, ali pa, bežim, da ne »bom pojeden« . Je fiziološki, psihološki in vedenjski odziv na spremembo, na katero se je potrebno prilagoditi. Škodljiv in nevaren zdravju je, kadar imamo občutek, da zahtevnost prilagoditev presega naše zmožnosti. Ko smo v »potencialno« nevarni situaciji, naše telo reagira z odzivom »boj« ali »beg«. Dihanje postane hitrejše in plitvejše, da se mišicam v kratkem času zagotovi več kisika, srčni utrip se poveča, razširijo se žile in s tem se poveča pretok krvi tako v možgane kot v mišice.

Več lahko preberete na blogu Študijsko-raziskovalni center za družino.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.