Aleš Čerin Letos sem z več koncev slišal, da je nabiranje mahu letos omejeno na 2 kg na osebo na dan. Drugače sledi kazen. Slišati je bilo, kot da se je sprejel nek nov zakonski akt, ki prepoveduje ropanje mahu iz naših gozdov in teži – pač nam kristjanom, ki postavljamo jaslice. Tako sva z ženo v nedeljo s prav slabo vestjo nabirala mah za naše male družinske jaslice in se počutila kot dva ekološko neosveščena plenilca slovenskih gozdov. Pa sem v izogib vaši slabi vesti malo raziskal tole “kristjanofobno” zakonodajo.
V cerkvi sv. Stanislava v Zavodu sv. Stanislava so se na tretjo adventno nedeljo prvič srečali varuhi blagega spomina na žrtve druge svetovne vojne in po njej. Srečanje se je začelo z bogoslužjem, ki ga je … Beri dalje
Ljubljana je okrašena zelo bogato, zame celo prebogato za to krizo. Tale inštalacija pri Stolnici pa me je navdušila.
O reševanju okoljske problematike strupenih težkih kovin v Celju ter o odnosu in sprenevedanju naših oblasti. Kako je mogoče, da se na istem območju z dvema analizama dobi tako različne rezultate? Na območju odlagališča odpadkov celjske Cinkarne je bilo po vojni koncentracijsko taborišče Teharje, ki so ga kar zasuli z odpadki. Povsod nam “lezejo ven” stari grehi …
Opažam, da se v nekaterih okoljih Karitas že dogaja izjemno pomemben premik od delovanja v smislu ‘tu smo, da vam razdelimo, kar so darovali dobri ljudje’ k ‘tu smo, da vam preko učenja pomagamo iz stiske’. To pa je naporna pot! A to je pot, ki edina pomaga, da človek lahko naredi preskok in se trajno izvleče iz stiske.
S polaganjem rok s strani glavnega posvečevalca apostolskega nuncija v Sloveniji Juliusza Janusza, je Stanislav Zore, frančiškan tudi uradno postal novi ljubljanski nadškof in metropolit ter tako tudi uradno prevzel vodenje ljubljanske nadškofije. Slovesnosti so se udeležili škofi … Beri dalje
V oktobrski mesečni prilogi Naša družina sem v članku “Zakone rešuje vera”, avtorja dr. Stanislava Slatineka, prebral tele besede: “Poznamo veliko primerov, da so otroci pustili šolo in se niso poročili samo zato, da so skrbeli za enega od svojih bolnih in onemoglih staršev. Tako ravnanje lahko samo pohvalimo. So otroci, ki so sposobni tako velike žrtve in krščanske ljubezni. Vsi otroci pa tega ne zmorejo.” V novembrski številki iste revije se je na to odzval že psihoterapevt Janko Bohak. Še sam sem se odzval na ta opis herojstva krščanske ljubezni.
Sin je bil v soboto na informativnem dnevu na pedagoški fakulteti. Pravi, da so nekatere dijake, kmalu študente – torej so stari kakih osemnajst let, na informativni dan pospremile njihove mame. Mame so se tudi zanimale kako je z vpisnimi pogoji in še vse drugo jih je zanimalo. Ko bo čas za vpis na fakulteto bodo – mame seveda – izpolnile tudi formularje za vpis in hodile na govorilne ure. Kaj se nam je zgodilo, da smo v vzgoji tako zašli?
V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma je včeraj potekala državna proslava ob podelitvi Prešernovih nagrad. Preprosto proslavo z naslovom ‘Živeti umetnost – presegati čas’, ne prenapihnjeno, primerno trenutni slovenski stvarnosti, je režiral Matej Filipčič. Slavnostni govorec je … Beri dalje
Hišo z napisom “U smile, world change”, ki je bil z manjšimi črkami preveden tudi v slovenščino (Smej se in svet se bo spremenil.) sem “srečal” v parku v Velenju. Pa sem se vprašal, če se svet res spremeni samo zaradi dejstva, da bi se jaz smejal. Zakaj pa naj bi se svet spremenil, če se bom smejal? Kako pa moj smeh sploh lahko spremeni svet?
Tale lepotec mi je poziral na Žitnem mostu v Ljubljani. Golobom v Ljubljani tudi pozimi ni hudega. Foto: Aleš Čerin
Tole je prav gotovo najbolj smešna in izredno zanimiva tekma v namiznem tenisu med kitajskim igralcem Chuang Chih-Yuanom in Belgijcem Jean-Michel Saiveom. 16 minut čistega užitka!
Ko zaslišim – pa naj bo to od kogarkoli, tudi od škofa dr. Petra Štumpfa – pozivanje na edinost, takoj zastrižem z ušesi. Morda zato, ker mi je prva asociacija na besedo edinost Titova Jugoslavija s stalnim opevanjem “bratstva i jedinstva”, ki pa je tako klavrno in na krvav način razpadla. Vsekakor je vrednota edinosti pomembna v Cerkvi, a označiti dobronamerno delovanje cerkve od spodaj za “kockanje kot za šalo z edinostjo” in bogokletjem, se mi zdi pa močno, milo rečeno, pretirano.
Na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani dijaki vsako leto na izbrano temo postavijo razredne jaslice. Lansko leto je bila tema “Ne boj se sprejeti”. Seveda to ponavadi niso klasične romantične jaslice, kot jih poznamo iz naših domov in cerkva, pač pa provokativne, ostre in take, ki spodbujajo k razmišljanju.
“Prelahko vam je bilo. Kaj, deset ljudi je umrlo v vaši vojni za neodvisnost. Menim, da takrat, ko ljudje skupaj krvavijo, skupaj trpijo, se skupaj borijo, imajo več občutka za narodno identiteto.” Veleposlanik ZDA v … Beri dalje
Yuri Sidorovich, Deloitte Central Europe, v intervjuju za Reporter: “Luč na koncu predora je komunistični pojem. Razumete? … Mi pa zdaj sedimo in lepo čakamo, da nas bo nekdo pripeljal do te lepe luči, do te … Beri dalje
Javni zavod Lekarna Ljubljana je odprla novo lekarno v Postojni. Nič nenavadnega, ljubljanski zavod se pač poslovno širi. A širi se na področje, kjer že deluje drugi javni zavod, širi se na nezakonit način, celo brez strokovne verifikacije, ki je pogoj za poslovanje. Kaj to pomeni za oskrbo z zdravili prebivalcev manjših krajev po Sloveniji, kam odteka denar in kaj lahko pričakujemo ob nadaljnji monopolizaciji Lekarne Ljubljana?
Večkrat sem se ukvarjal z našim, slovenskim – po moje – zelo neprimernim poimenovanjem praznika, ki vključuje besedo ‘prazen’. Meni zveni zelo mimo in precej … prazno. Zakaj smo Slovenci besedo svetek nadomestili s praznik. Še Slomšek je uporabljal besedo svetek. Morda zaradi kulta dela?
Urugvaj naj bi postal prva država na svetu, kjer bo legalizirana proizvodnja, trgovina in uporaba marihuane. Tudi v Sloveniji se nekateri trudijo v to smer. Kaj pa vi menite o tem? Foto: Aleš Čerin