Slovenija je leta 1947 in ponovno leta 1954 savudrijski del piranske občine odstopila Hrvaški. Temu ozemlju se je menda torej prostovoljno dvakrat odrekla.
Jugoslovanska ljudska republika
Pa je to res? Če hočemo pravi odgovor, si moramo najprej postaviti pravo vprašanje, kar v danem primeru pomeni, da moramo najprej razčistiti, kaj je ime Slovenija sploh pomenilo. Predvsem Slovenija takrat ni bila suverena država, temveč jugoslovanska (uradno imenovana ljudska) republika, subjekt mednarodnega prava pa je bila FLR Jugoslavija.
Drugič, LR Slovenija ni imela prave vlade, temveč izvršni svet, formalno odgovoren ljudski skupščini, dejansko pa Komunistični partiji Slovenije oziroma njenemu ožjemu vodstvu. In ožje vodstvo v tem primeru najverjetneje pomeni kar Edvard Kardelj osebno.
Če je torej »Slovenija« Hrvaški v prvih povojnih letih kaj podarila, ali se v njeno korist čemu odpovedala, je bilo to Kardeljevo dejanje, ne dejanje Slovenije. Tudi če ni bilo čisto tako in mu je pri tem asistiral še kdo iz najožjega partijskega vodstva, to ne bi pomenilo nobene bistvene razlike, saj bi še vedno šlo za ukrep tega istega vodstva. Nekateri ga, namreč ukrep, opisujejo »samo« kot povsem nelegalno in nelegitimno odločitev, skrajneži pa temu opisu dodajajo še oznako neposreden napad na vitalne interese slovenskega naroda ali, kar naravnost, veleizdaja.
Nenavadno celo za socializem
Tako se je zgodilo, da je najprej piranska občina izgubila severni del Savudrijskega polotoka, ki ga je imela že od vsega začetka oziroma 1330 let, kmalu, takoj po ukinitvi Svobodnega tržaškega ozemlja, pa je prav ta del polotoka sploh prvič v zgodovini in v diametralnem nasprotju s čisto vsemi možnimi takratnimi paragrafi (predpisi, zakoni, mednarodnimi pogodbami, ustavnimi določili itd.) prišel pod hrvaško upravo. In »Slovenija« v naslednjih letih tega ozemlja ni zahtevala nazaj, to moramo priznati.
Poleg tega moramo priznati še nekaj, namreč da bi bilo tudi zelo čudno, če bi ga. Kar predstavljajmo si: Kardelj in tovariši LR Hrvaški po partijski liniji skomandirajo lep kos v vseh možnih pogledih nehrvaškega ozemlja, čez leto ali dve pa se pritožijo (saboru, hrvaškemu izvršnemu svetu, zvezni skupščini, centralnemu komiteju KPJ, varnostnemu svetu Združenih narodov?), da ima Hrvaška severni del omenjenega polotoka, čeprav ji po nobenih merilih ne pripada. In ker to ni prav, naj ga nemudoma vrne piranski občini in s tem Sloveniji. To bi bilo groteskno nenavadno celo za jugoslovanski samoupravni socializem.
Več: Delo
