PISMO BRALCA. 12 razlogov zakaj je nujna odprta javna razprava o novi referendumski ureditvi.
Ustavna določila glede referendumov naj se ne spreminjajo, ali vsaj ne prekomerno. Ni nikakršnih prepričljivih in utemeljenih razlogov za spremembo sedanje ustavne ureditve predvsem v delu, ki zadeva uvedbo kvoruma. Izvor nekaterih zlorabljenih referendumov ni njihova ustavna ureditev, pač pa pomanjkanje demokratične tradicije, pomanjkljive politične in pravne kulture in odprtosti za vpliv civilne družbe, še zlasti pa pomanjkanje odprtosti medijev. Problemi kriznih razmer bi ne smeli biti izhodišče za postavitev ureditve, ki bo trajala daljše obdobje. Po zgledu nekdanjih razprav pri predsedniku dr. Janezu Drnovšku bi bilo zelo smotrno tudi danes o predlaganih spremembah ustavne ureditve referendumov spodbuditi javno razpravo, ki bo to tematiko osvetlila temeljito, poglobljeno, večstransko in na odprt način. Razlogi so sledeči:
1. Referendumska ureditev bi ne smela izhajati iz vsakokratnih trenutnih političnih in gospodarskih potreb. Povsem neodgovorno je, da novo ureditev sprejmemo pod pritiskom kriznih razmer.
2. Ne moremo pristati zgolj na rešitve pravnikov, ki kabinetno in brez primerjalne geografske in zgodovinske analize ponujajo nedorečeno izključno »rešitev«. Gre za rešitve po naročilu v smislu ciljev, ki jih naroča vsakokratna politika. Sodelujoči predstavniki pravne stroke, ki so pripravili predloge, so le del te stroke. Obenem pa referendumska ureditev ni samo stvar pravne, pač pa tudi sociološke, ekonomske in politološke stroke.
3. Strokovna skupina Ustavne komisije je sicer ideološko-politično pluralna, vsekakor pa ni vsebinsko pluralna. Drugačna mnenja samo preko nje ne morejo priti do izraza.
4. Javna predstavitev mnenj, ki jo je »dopustil« predsednik Ustavne komisije, je figov list demokracije, ki nima nobenega vpliva na odločanje tam kjer se odloča in takrat ko se odloča.
5. Država bi morala prisluhniti pobudam in pozivom državljanov po več neposredne demokracije, ter tako omogočiti njihov neposredni vpliv na spremembe ustavne ureditve referenduma.
6. Nujno je odpraviti medijsko blokado, k čemur lahko bistveno doprinese prav javna obravnava pod okriljem predsednika države. Druge poti so za enkrat onemogočene.
7. Treba se bo navaditi, da politika preden odloča o sprejemu sprememb, nekoliko počaka in prisluhne državljanom in jih stimulira, da včasih tudi oni sestavijo kakšen zakon, zakonska dopolnila ali spremembo zakonodaje
8. Referendumska ureditev mora nujno upoštevati specifične slovenske zgodovinske, kulturne politične in medijske razmere.
9. Ne moremo pristati na tezo, da omejitve referendumov prispevajo k stabilnosti. Postavlja se vprašanje ali politika raje vidi ljudi na ulicah ali na referendumih.
10 .Referendumi so lahko kvaliteten državljanski korektiv zakonodaje. Z njimi so zakoni lahko boljši in sprejeti z večjim soglasjem.
11 .Ni vsa pamet osredotočena v strokovni skupini Ustavne komisije, kot tudi ne pri samih poslancih. Razgledati se je treba po svetu in Evropi ter zgodovini dosedanjih referendumov.
12 .Omejitev veljavnosti referendumskega rezultata s predvidenim kvorumom, fiksnim ali zavrnitvenim, je povsem neutemeljena, kar želimo obrazložiti tudi v javnih razpravah.
Predlog temelji na stališčih protestne iniciative Referendum državljanom, Vstajniške mreže za neposredno demokracijo ter Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.
Vili Kovačič
