Slovenija odstopa in vse bolj zaostaja za Evropo
Parlamentarna skupščina Sveta Evrope je aprila letos sprejela Resolucijo 1928, ki govori o varovanju in zagotavljanju svobode vesti in veroizpovedi in zaščiti cerkva in drugih verskih skupnosti pred nasilnimi dejanji. Skupščina je namreč zaznala povečan obseg nesprejemljivih fizičnih in psiholoških napadov na cerkve in druge verske skupnosti in posameznike povsod po svetu.
Od ugovora vesti do vračanja premoženja
Z resolucijo skupščina poziva države članice, med njimi tudi Republiko Slovenijo, da zagotovijo enakopravno obravnavo vseh posameznikov in cerkva in drugih verskih skupnosti pred javnimi oblastmi in priznajo svobodo vesti in veroizpovedi za bistveni sestavni del sistema varovanja in zagotavljanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Evropi. Po mnenju Parlamentarne skupščine si morajo države dejavno prizadevati, da bi bila verovanja in tradicije cerkva in drugih verskih skupnosti in posameznikov v družbi spoštovana. Za to je potrebna nedvoumna obsodba vsakršne uporabe nasilja in oblik diskriminacije in nestrpnosti, ki temelji na verskem ali svetovnonazorskem prepričanju. Med tovrstnimi nesprejemljivimi oblikami skupščina izrecno omenja in zavrača sovražni govor.
Države članice morajo okrepiti prizadevanja za odpravo in preprečitev navedenih nesprejemljivih dejanj in privesti pred učinkovito pravosodje njihove storilce. Dejavno morajo podpirati celovito in nepristransko izobraževanje o religijskih in nereligijskih verovanjih, pospeševati medreligijski in medkulturni dialog in zaščititi kulturno dediščino religij. Parlamentarna skupščina končno poziva tudi k spoštovanju pravice do ugovora vesti iz verskih in svetovnonazorskih razlogov, ki ne ogroža dostopa do zakonitih uslug in storitev. To pravico mora pravni red zagotavljati posameznikom zlasti v vojaški službi, pri opravljanju storitev zdravstvenega sistema in v dejavnosti vzgoje in izobraževanja. Ob spoštovanju pravice otrok do objektivnega, kritičnega in pluralnega izobraževanja morajo države zagotoviti tudi pravico staršev do vzgoje in izobraževanja svojih otrok v skladu s svojimi verskimi, moralnimi in filozofskimi prepričanji.
Negotove pravice
Zagotovo pomenljiv za Slovenijo je poziv Sveta Evrope, ki v predmetni resoluciji spodbuja države članice k pospešenemu dokončanju vračanja nacionaliziranega cerkvenega premoženja. Skupščina opozarja, da spremenljive politične ideologije ali vladne politike ne bi smele kakorkoli vplivati na pravičnost in učinkovitost postopka denacionalizacije. Stanje v Sloveniji kaže, da po več kot dvajsetih letih od uveljavitve Zakona o denacionalizaciji cerkvam in drugim verskim skupnostim še vedno ni bil vrnjen pomemben delež po drugi svetovni vojni protipravno odvzetega premoženja.
Izrazito negotova pa je tudi usoda drugih pravic verske svobode. Kot temeljni področni pravni akt je Zakon o verski svobodi nenehno pod ideološkim in političnim udarom revidiranja in redefinicije. Napovedujejo se zakonodajne spremembe, ki bodo otežile izvajanje duhovne oskrbe v bolnišnicah in zaporih, odvzele sredstva za socialna zavarovanja verskih delavcev, negirale pravno osebnost sestavnih delov cerkva in drugih verskih skupnosti in uvedle med njimi solidarno odgovornost in s krepitvijo inšpekcijskih pristojnosti države posegle v avtonomijo cerkva in drugih verskih skupnosti oziroma v njihovo ločenost od države. Novi zakon o obdavčitvi nepremičnin bo, kot kaže, obdavčil tudi sakralne prostore, ki so namenjeni bogoslužju. V povprečju bo potrebno za cerkveno stavbo odvesti 5000 evrov davka. Država bo tako samo od katoliške Cerkve na letni ravni pobrala okrog 20 milijonov evrov, kar je desetkrat več, kot ji letno izplača javnih sredstev za sofinanciranje socialnih prispevkov verskih delavcev. Ker bodo stavbe »državnih« šol in humanitarnih organizacij izvzete iz obdavčitve, bodo vse »verske« šole in karitativne organizacije z obdavčitvijo porinjene v neugoden diskriminatoren položaj. Če bodo verniki v Sloveniji še naprej želeli uživati svobodo vesti in veroizpovedi in poskrbeti za ohranjanje verske dejavnosti, bodo očitno morali pristati na plačevanje prikritega cerkvenega davka.
Več: Družina
