V februarski reviji Ognjišče so v rubriki ‘Poživljava najin zakon’ predstavili Marinko in Aleša Čerina. Pogovarjala se je Urša Černivec.
Aleš Čerin in njegova žena Marinka sta poročena 29 let. Poleg dveh hčera in dveh sinov, sta na daljavo posvojila še deklico Regino Banda iz Malavija. Zanimalo nas, kako poživljata zakon, saj iz Aleševega bloga veje naklonjenost njegovi ženi in neverjetno spoštovanje do nje.
V: Aleš, na vašem blogu Preprostost ste v članku z naslovom Žena namesto »high tech gadgetov« zapisali misel znamenitega očeta, pokojnega Boruta Lajevca, ki je rekel: “Vsak dan ko nisi poročen, je vržen stran.” Nekateri pa menijo, da bi bilo čisto dovolj, če bi se poročili dan pred smrtjo. Kako doživljata vajin zakon in katere vrednote so vama še posebej pomembne?
O: Ha, Borut je imel prav in ne pesmi, ki opevajo ‘prelepi samski stan’. To tudi sam vedno trdim in se tega jasno zavedam. Midva sva se poročila zelo zgodaj in niti za en dan mi ni žal. Zakon je zame stopanje v korak, v isto smer z ljubljenim človekom, kar je nadgradnja v nizu ‘odvisnost’, kjer smo kot otroci pravzaprav odvisni od staršev; ‘neodvisnost’, ki naj bi se zgodila v najstniških letih, pa je starši včasih ne dopustimo; ‘soodvisnost’, ko človek kot eno zaživi z ljubljenim bitjem. V Svetem pismu je jasno zapisano: “Zaradi tega bo mož zapustil očeta in mater in se pridružil svoji ženi in bosta eno meso.” (1 Mz 2, 24) Pazite na vrstni red dogajanja! Najprej oditi iz varnega naročja, stopiti v novo, neznano in se združiti v nov odnos. To je težko, zahteva napor in odhod iz cone udobja. Morda zato danes ostanemo varno ‘skriti’ v prvi stopnji in se ‘združujemo’ samo tako na hitro in površinsko.
Najin zakon je poln ‘vsega’ – preizkušenj in lepega. In prav je tako. Tako se lahko brusiva eden ob drugega, se učiva in se poglabljava v bistveno. Šele sedaj na stara leta sva se recimo pridružila zakonski skupini v okviru gibanja Družina in življenje in opažava koliko napredujeva. Kako ‘pametna’ bi bila šele, ko bi se že v mladosti pridružila kakšni zakonski! Občudujeva mlade zakonske pare, ki takoj po poroki stopijo v zakonsko skupino in začnejo graditi trdne odnose. Vrednote …? Morda bi povedal kar s Prešernovo Zdravljico: edinost, sreča, sprava.
V: Kako vedno znova prižigata ogenj ljubezni in skrbita, da ne ugasne?
S tem, da sva preprosto skupaj in da si obenem pustiva tudi dovolj prostora za samoto. Praktično pa tako, da kam skupaj odideva. Včasih na večdnevno peš romanje po Sloveniji, včasih v gore, včasih na zakonski seminar, največkrat pa samo na bližnji hrib. Pač, da sva skupaj. Včasih tudi ne govoriva veliko na teh poteh.
Za oba, se mi zdi, je pomembno, da se podpreva, ko je treba. Z besedami in z dejanji. Trudiva se, a pogosto padeva.
V: Kakšen pomen pripisujete zakonskim obredom, zakonski molitvi, praznovanju ter zahvaljevanju ob obletnicah poroke ter drugim stvarem, ki poživljajo vajin zakon?
O: Ojej, koliko vprašanj! Okrogle zakonske jubileje vedno praznujeva, a le v krogu svojih otrok. Drugo leto bova praznovala obletnico poroke že z vnučki. Druge dogodke praznujemo skupaj v širšem družinskem krogu.
Zakonska molitev je težka. Ma, ne samo zakonska, vsaka molitev je težka. Zame že. Ni se lahko pogovarjati z Vsemogočnim in ni se lahko disciplinirati za reden pogovor z Njim. Treba si je dati kar nekakšno zavezo. Dani Siter me je na enem od zakonskih seminarjev, pravzaprav dobro “brcnil v rit”, ko je rekel, da smo pravzaprav možje odgovorni za zavezo. Pa sem si naložil zavezo za skupno molitev … in večkrat padem pri tem.
Več lahko preberete na preberete na Edusatis.si.
