Parlamentarna komisija za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb obravnava katastrofalno (po NOVA24TV) zlorabo policijskih pooblastil. Ključni problem je delovanje na podlagi neobjavljenih pravil in navodil.
G. Janez Janša, poslanec, bivši predsednik vlade in minister! Za javnost ste obrazložili bistvo problema. Ustava v svojem 154. členu natančno določa, da predpisi začno veljati šele potem, ko so objavljeni. Zakon ali predpis, ki ni pravilno objavljen, sploh ne obstaja. To je ustavno sodišče posebej poudarilo že v zadevi jugoslovanskih tajnih uradnih listov in drugih tajnih uredb, pa tudi v razsodbi v zvezi s tajnim sporazumom z Izraelom leta 1966.
Ni torej nobenega dvoma: v Republiki Sloveniji veljajo le tisti zakoni in predpisi, ki so, skladno z določilom 154. člena ustave, javno objavljeni.
Upoštevajoč to dejstvo postane očitno, da državna volilna komisija (DVK) po vseh dosedanjih volitvah, odkar je bil septembra 1992 sprejet še danes veljavni zakon o volitvah v državni zbor (ZVDZ), ravna v nasprotju z zakonom. Ko potrjuje izvolitev kandidatov na vsakokratnih volitvah, ravna v nasprotju z objavljenim zakonom (ZVDZ), ki v 7. členu izrecno in nedvoumno določa, da lahko voli in je voljen le tisti državljan, “ki je na dan glasovanja dopolnil osemnajst let starosti”. Samo tisti torej, ki je na dan glasovanja – ne prej in ne kasneje – dopolnil določeno starost.
DVK pa je doslej ravnala, kot da v zakonu piše “ki je dopolnil osemnajst let starosti” ali pa npr. “ki je že dopolnil osemnajst let starosti.” A tako napisani zakon ni bil objavljen. V objavljenem zakonu je zapisano: “ki je na dan glasovanja dopolnil osemnajst let starosti.” Torej ne prej in ne kasneje.
Ker je DVK potrdila vse mandate doslej, je očitno ravnala po zakonu, ki ni bil objavljen (si ga je preprosto izmislila, si ga sama napisala?).
DVK torej krši ustavno določilo – člen 154 – in mandati, ki jih je protizakonito potrjevala, niso bili in niso veljavni. Zakonito ni (in ni bilo) niti delovanje tako nezakonito izvoljenih (torej neizvoljenih) poslancev in tudi vseh drugih voljenih ali imenovanih organov oblasti in odločanja.
Nezakonita je bila konstitutivna seja po volitvah v Državni zbor leta 1992. Ker zakon, po katerem se je pri potrjevanju mandatov očitno ravnala DVK, ni bil objavljen (objavljen je drugačen člen 7), poslanci v resnici niso pridobili mandatov, konstitutivne seje sploh ni bilo in skladno s tretjim odstavkom 81. člena ustave se mandat prejšnje “osamosvojitvene skupščine” ni končal. Končal se ni niti z nobenimi sledečimi volitvami in tako traja še danes. Še vedno imajo mandat njeni delegati, mandat ima takratna vlada, njeni ministri. Enako velja tudi za državni svet in seveda za predsednika države. Podobne so posledice nezakonitega ravnanja DVK tudi na področju zakonov in predpisov, referendumov, mednarodnih pogodb in asociacij in tudi na področju lokalnih oblasti.
Šlamastika, kakršne zgodovina Planeta ne pomni, je na prvi pogled katastrofa brez primere. To tembolj, ker odgovorni, ki problem zagotovo vidijo, a iz razlogov, ki jih poznajo le oni, tiščijo glave v pesek in se na vsemogoče infantilne, smešne, pa tudi nevarne načine izmotavajo, brezpravno stanje še poglabljajo. Vendar ni vse tako črno. Predvsem stanje totalne nezakonitost in pravnega kaosa ni popolnoma brezizhodno. So organi oblasti, ki še imajo mandat in so četrtstoletni masaker demokracije preživeli v zadostnem številu: tridomna (osamosvojitvena) skupščina, izvršni svet z ministri, predsednik države, ki jim mandat po volitvah leta 1992 ni prenehal. Vsi navedeni imajo pravico in dolžnost, da nemudoma prevzamejo svoje položaje in odgovornosti, ter na način, ki velja za izredne razmere, v najkrajšem roku potrdijo doslej (nelegalno) sprejete zakone, predpise in ukrepe (mednarodne sporazume itd,), za katere velja soglasje (in se niso izkazali kot škodljivi), obenem pa sprejmejo popravljen zakon o volitvah v DZ. Nato predsednik države, ki še ima mandat, razpusti skupščino in razpiše volitve v DZ po popravljenem zakonu.
To pismo naslavljam kot “odprto pismo” na Vas, gospod Janez Janša. Ne le zato, ker ste odločno pokazali na kršitve ustave v zvezi s členom 154, marveč in posebej zategadelj, ker ni nobenega dvoma, da ste sposoben razgibati potrebno “kritično maso”, da se odločno krene v zakonito in učinkovito reševanje katastrofalnega nepravnega stanja v državi na način, ki je v obrisih naveden v prejšnjem odstavku in ga potrjuje demokratična praksa, povrhu pa ste še vedno minister vlade, ki ji mandat ni nikoli prenehal.
Andrej Lenarčič
