Dr. Blaž Zmazek je predsednik Državne komisije za splošno maturo. Po svoji izobrazbi je matematik. Kot redni profesor na Fakulteti za naravoslovje in matematiko na Univerzi v Mariboru poučuje Numerične metode in simbolično računanje ter Diferencialne enačbe, ki mu z obsežnimi vsebinskimi sklopi kombinatorike in numeričnih analiz brez dvoma pomagajo tudi pri koordiniranju njegovega dela v maturitetni komisiji, katere predsednik je zadnjih nekaj let.
Kako ustrezna se vam zdi matura kot sklep in zaključek srednješolskih let?
Zasnova splošne mature, kot jo imamo danes je v svoji največji meri upoštevala umestitev gimnazijskega izobraževanja ob ponovni uvedbi mature in izkušnje iz preteklosti, čeprav so nekateri v njenih prvih letih opozarjali na preobremenjenost dijakov ob (pre)močni eksternosti mature v modelu tradicionalnega srednjeevropskega gimnazijskega programa. Splošna matura je trenutno edini objektivni korektiv v vsej vertikali slovenskega šolskega sistema.Splošno maturo strokovnjaki priznavajo kot sistemsko ustrezno orodje za preverjanje splošnih znanj.
Se vam zdi morda tudi zaradi te eksternosti in objektivnosti kaka alternativa maturi ustreznejša kot orodje s katerim bi fakultete opravile bolj ustrezen izbor dijakov za svoje študente?
Fakultete imajo po veljavni zakonodaji možnost izvajati dodatna preverjanja specifičnih znanj ali naravnanosti kandidatov (tudi pogovor). Osrednja vrednost mature je, da preverjanje na izpitih poteka standardizirano pod enakimi pogoji in po enotnih kriterijih, kar v največji meri zagotavlja objektivnost maturitetnih rezultatov.
Kako pa se taka moderna matura primerja s starejšimi modeli? Se maturi še lahko reče zrelostni izpit? Jo s tistim obdobjem še kaj povezuje?
Menim, da je splošna matura ohranila lastnost zrelostnega izpita, saj je državni, v največji meri eksterni izpit, ki ga kandidati opravljajo pod enakimi pogoji. Maturitetne izpite opravljajo hkrati, po enakih postopkih in pravilih in v skladu z enakimi ocenjevalnimi merili. Pri splošni maturi se ocenjuje ciljno določeno znanje, ki se poučuje v gimnaziji in je pomembno za vključitev v univerzitetni študij na več znanstvenih, umetniških ali strokovnih študijskih področjih. Splošna matura omogoča domače in mednarodne primerjave, pa tudi preglednost rezultatov, prepoznavnost stanja in ugotavljanje razvojnih potreb.
Kako zreli pa so dijaki, ki prestanejo tak zrelostni izpit? Kot profesor na faksu lahko verjetno skozi leta spremljate tudi njihovo nadaljnje zorenje.
Kot na naši fakulteti, še na nekaterih drugih študenti zaključujejo študij z zagovorom diplome in s t.i. diplomskim izpitom, ki tako, kot splošna matura zagotavlja celovit pregled nad pridobljenim znanjem in cilji izobraževalnega programa, ki pridobljeno znanje še poglobi.
Če je tako matura lahko po vašem mnenju v resnici tudi orodje za poglabljanje znanj in ne le njihovo preverjanje ter eden od korakov na poti do zrelosti, pa me zanima, kakšen pomen kot matematik pripisujete dejstvu, da se lahko opravlja v maternem jeziku?
Materinščina je gotovo jedro narodove identitete, zato je zelo pomembno da se slovenščina ohrani tudi na vseh strokovnih področjih. Slovenščina je postala glavni predmet na maturi s prenovo učnih načrtov leta 1919 večine gimnazij iz klasičnih v realne in novimi predpisi za maturo.To obdobje je bilo na področju izobraževanja za Slovenijo prelomno, saj so se takrat s pričetkom izvajanja mature v slovenskem jeziku pričele tudi velike strukturne spremembe v izobraževalnih programih in na sami maturi.
Če smo po prvi maturi pred stotimi leti v relativno kratkem roku uspeli slovenščino utrditi kot strokovni jezik in jo zasidrati v gimnazijah kot učni jezik v katerem se opravlja tudi matura, bi si upali napovedati, kam nas bo pripeljalo naslednjih 100 let? V katerem jeziku bomo pisali maturo 2113? Bo globalizacija od nas zahtevala nove spremembe in prilagoditve? Kaj bo prinesla »kriza«?
Upam in verjamem, da ne. Ravno zaradi globalizacije je materni jezik toliko bolj pomemben. Kot že rečeno, je pri vzdrževanju maternega jezika nujno potrebno svoj delež narediti tudi na splošni maturi. Dolgoročno to prinaša bistveno večje koristi. V luči časov, v katerih smo, pa menim, da je v tem času krize nujno potrebno večje ciljno vlaganje v izobraževanje.
In če zaključiva vseeno bolj v sedanjosti in to taki sedanjosti usmerjeni v prihodnost – kaj bi zaželeli letošnjim maturantom?
Vsem letošnjim maturantom želim uspešen zaključek gimnazijskega izobraževanja in da bi vsaj čez leto ali dve kljub morda nekoliko nemirnemu spancu v noči tik pred izpiti inkljub čakanju na rezultate, ob spominih na splošno maturo občutili predvsem to, da jo je bilo zahtevno, a hkrati vznemirljivo in lepo opravljati in da bi brez nje manjkal pomemben zrelostni izpit na njihovi življenjski poti.
100 let od prve mature v celoti v slovenščini
V letošnjem letu mineva natančno stoletje od junija 1913, ko so v Zavodu svetega Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano opravljali prvo maturo. Uspeh je bil 100% saj je maturo opravilo vseh 30 kandidatov, ki so se k njenemu opravljanju prijavili.
Obletnice se bodo še posebej spomnili prav v Zavodu, kjer so prvo maturo pisali, kjer bodo 18.6. priredili akademijo v počastitev tega dogodka.
Marko Weilguny
Foto: 7dni
