Islandski premier Olafur Grimsson je pred kratkim izjavil nekaj zelo zanimivega. Prepričan je, da lahko mirno pustimo propasti tudi banke, ki so to krizo povzročile. »Zakaj se obnašamo, kot da bi bile banke svetišče modernega gospodarstva? V čem se banke razlikujejo od drugih podjetij, kot recimo telekomunikacije ali transport?« Izjavo preprosto utemeljuje: »banke so privatna podjetja in če so naredile napake, naj za to plačajo«. Njegovo razmišljanje je daleč od razmišljanja voditeljev evropske monetarne politike.
Obvezniški balon
V ustanovnem statutu Evropske centralne banke je zapisano, da ECB ne bo odkupovala obveznic, dolgov držav članic. Ta zapis je bil tudi eden od pomembnih razlogov, da je nemška Zvezna banka pristopila v evroobmočje. Vendar ECB danes počne ravno to: odkupuje obveznice prezadolženih držav Evropske unije in krši lizbonsko pogodbo. Posledično je Nemčija vložila tožbo proti ECBju.
Dolg evroobmočja je leta 2007 znašal 40 % prihodka EU držav (glede na BDP). Danes znaša že skoraj 100 %. Dolg evroobmočja se je v zadnjih šestih letih povišal za kar 250 %. BIS banka, banka za mednarodne poravnave oz. centralna banka centralnih bank, je leta 2007 opozorila na grožnjo bankrota razvitih držav. Njene napovedi se uresničujejo. V zadnji analizi pa opozarjajo, da lahko pride do zloma trga obveznic. Govorijo o »ekstremnem balonu, ki lahko privede do kolapsa finančnega sistema«. Obveznice vemo, so denarna oblika naložb. Enako kot vseh 15 milijard evrov, ki jih imajo Slovenci hranjenih na bankah. Ima lahko naraščajoči dolg in tiskanje denarja drugačen vpliv na naš denar, kot je ta, da vrednost denarju občutno pada?
Inflacija v Nemčiji
Letna uradna, statistična inflacija za Nemčijo je januarja znašala 1,7%. Statistična inflacija vemo, je zmanipulirana in ne vsebuje podatkov rasti cen hrane in energentov. Da ugotovimo, kakšna je realna inflacija, moramo pogledati, koliko sta se ti dve dobrini v zadnjem letu realno podražili v največjem gospodarstvu Evrope.
Cene hrane so se v zadnjem letu v Nemčiji v povprečju povišale za 4,5%. Od tega zelenjava za 8,6%, sadje 7,9%, meso 6,4% in ribe 5,1%. Poleg hrane so se občutno podražili tudi energenti. Potrošniške cene so tako višje za 3,9%, samo elektrika se je podražila za 12,1%.
Temo podražitev in inflacije izkoriščajo nekatere stranke tudi v volilnem boju pred parlamentarnimi volitvami, ki letos čakajo Nemce. Šef nemških svobodnjakov (FDP) se je zavzel, da bi zaščito pred inflacijo morali zapisati v ustavo. »Inflacija je kraja naroda!« Odkrito ugotavlja, da se »z inflacijo narod razlastnini«.
Varna naložba
Kam torej z našimi prihranki? Tradicionalna oblika varčevanja, ki jo imajo ljudje (predvsem starejši) za najbolj varno, so bančni depoziti. Vendar banka na dolgi rok že dolgo ni več varno zatočišče. Zgornji primeri jasno kažejo, da postaja denar vedno bolj razvrednoten. Nemci prejmejo danes na banki v povprečju 0,2% obresti za 6 mesecev vezave 5.000 €. Kako torej ravnajo Nemci, da bi zaščitili svoje prihranke?
Danes ima vsak četrti Nemec starejši od 18 let fizično zlato. Skupaj imajo okoli 8 % vseh zlatih rezerv na svetu. Bolje situirani ljudje, nad 250.000 € premoženja, imajo 18-krat več zlata kot osebe z manj prihodka. Slika bi žal morala biti obrnjena. Vendar imajo bogatejši spet drugačne informacije, kot srednji razred. Na letošnjem seznamu dolarskih milijarderjev revije Forbes je za kar 16% več ljudi kot lani. Lahko se čudimo in zgražamo, lahko pa tudi mi reagiramo in poskrbimo za varnost našega premoženja. Vsekakor je odločitev, kaj bo z našimi prihranki, na naši strani.
Marko Kocuvan, samostojni premoženjski svetovalec,
