Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je v Veliki dvorani Predsedniške palače ob 30-letnici ustanovitve Odbora za varstvo človekovih pravic priredil svečani sprejem. Borut Pahor je prvi predsednik republike, ki je priredil svečanost, s katero se na ravni države obeležuje obletnico ustanovitve Odbora za varstvo človekovih pravic. Vse doslej ta dogodek na ravni države ni bil obeležen.
Odbor je združil različno misleče Slovence v boju za človekove pravice
Pahor je v svojem nagovoru opozoril, da je odbor, ki je nastal po aretaciji Janeza Janše, združil različno misleče Slovence v boju za človekove pravice. Zato naj bo odbor “večen navdih narodu in državi ter državljanom za medsebojno spoštovanje, spoštovanje različnosti, potrebno zaupanje in sodelovanje”. “Ne zato, ker mislimo vsi enako, ampak ker mislimo vsi zelo po svoje in različno,” je dejal Pahor.
Pahorja skrbi, ker se Slovenci ne prepiramo več zgolj o tem, kaj se je zgodilo med drugo svetovno vojno in po njej, temveč tudi o tem, kaj se je zgodilo pred osamosvojitvijo in med njo. To dodatno prispeva k temu, da se mladi ljudje presenetljivo malo učijo in pogovarjajo o tem obdobju, je opozoril.
V svojem imenu, v imenu države in njenih državljanov je danes članom odbora čestital in izrazil hvaležnost za njihov nenadomestljiv prispevek k demokraciji in samostojni državi. Po oceni mnogih je namreč ravno afera JBTZ odločilno pospešila demokratične procese v nekdanji nedemokratični državi. Dejal je še, da je bil odbor najbolj široka in pluralna civilnodružbena fronta Slovencev v vsej naši zgodovini, zgodovinska potreba po nečem tako veličastnem pa zgodovinsko redka.
Sprejem in obeležitev obletnice ustanovitve Odbora za varstvo človekovih pravic sodi v okvir prizadevanj predsednika republike za ohranitev zgodovinskega spomina na prelomne dogodke, ki so privedli do prvih demokratičnih volitev in odločitve o osamosvojitvi Slovenije. Odbor za varstvo človekovih pravic je dal neprecenljiv prispevek k demokratični in samostojni Sloveniji.
Slavnostni govornik je bil mag. Igor Omerza
Slavnostni govornik na predsednikovem sprejemu je bil mag. Igor Omerza, tedanji član kolegija Odbora za varstvo človekovih pravic. je v svojem govoru opozoril, da je odbor združeval različne oporečniške asociacije in posameznike, ki pa so kljub različnim pogledom lahko sodelovali skupaj. “To se mi zdi pomemben zgodovinski zgled tudi za današnjo parlamentarno demokracijo,” je dejal. Spomnil je, da je odbor nastal potem, ko so tedanje oblasti 31. maja 1988 najprej aretirale Janšo in Ivana Borštnerja, pozneje pa še Davida Tasića, medtem ko se je Franci Zavrl pred aretacijo zatekel v psihiatrično bolnišnico. Pregon četverice je po njegovih besedah povzročil vihar, kakršnih je malo v slovenski zgodovini, zaradi česar odbor vidi kot verjetno najpomembnejši gradnik demokratizacije slovenske družbe in osamosvojitve. Njegov govor objavljamo v celoti.
Sprejema se je udeležilo precejšnje število takratnih akterjev, ne pa tudi predsednik odbora Igor Bavčar, ki prestaja zaporno kazen in ga Pahor ni povabil na sprejem. Kot so v torek pojasnili v Pahorjevem kabinetu, Bavčar vabila ni prejel, ker bi njegova udeležba zaradi prestajanja zaporne kazni naletela na zelo deljene odzive. A prav takšna odločitev je med nekaterimi člani odbora, ki menijo, da je treba ločiti med takratnim in današnjim Bavčarjevim ravnanjem, naletela na neodobravanje. Kot smo lahko brali v dnevnih novicah, so svoj prihod zato med drugim odpovedali zakonca Hribar in Dušan Keber. Na sprejemu prav tako ni bilo Janše, Borštnerja in Zavrla.