Zlati prepad ali zlata priložnost?

zlatoNa temo zlata in zaščite premoženja pred vse manj vrednim papirnatim denarjem je bilo na tem mestu že nakaj napisanega. Zdi se, da se je v zadnjih tednih ta teorija sesula kot hišica iz kart. Zlato je padlo za dobrih 200 $ na unčo, v nekaj več kot treh trgovalnih dneh in testira naslednjo raven podpore pri 1.300 $. Mediji poročajo, da je šlo za največji enkraten padec cen zlata po letu 1983. Njihova ugotovitev se glasi: obdobje rasti cen zlata je pri koncu. Preden bomo še sami delali podobne sklepe, si poglejmo nekaj dejstev, zakaj je pravzaprav prišlo do takšne korekcije cen.

Tiskanje denarja ustvarja umetno stanje

Centralne banke, na čelu s FEDom, danes izvajajo precej ohlapno denarno politiko. Vsak mesec pošljejo v obtok na desetine milijard svežih bankovcev. Denar se uporablja za krpanje nastalih dolžniških lukenj. Dolg ZDA je že januarja preteklo leto presegel 100% glede na prihodek, dolg evroobmočja se je v zadnjih šestih letih povišal za kar 250 %. BIS banka, banka za mednarodne poravnave oz. centralna banka centralnih bank, je leta 2007 opozorila na grožnjo bankrota razvitih držav. Danes se zdi, da so ti bankroti pred vrati.

Pa vendar hkrati mnogi borzni indeksi zadnje tedne in mesece letijo v nebo – proti novim rekordom. Ameriški borzni indeks Dow Jones je že pred tedni prebil rekordno vrednost iz leta 2007, podobno še nekateri drugi. Med tem pa brezposelnost narašča, podjetja propadajo, ljudem se nižajo dohodki. Sprašujem se, kam dejansko gredo milijarde in milijarde bankovcev, ki jih centralne banke pošiljajo v svet?

Kupovali tudi papirnate žlahtne kovine

Analitiki trga plemenitih kovin že dolge mesece opazujejo porast terminskih poslov. Kupljene so bile ogromne količine. Po nekaterih ocenah je fizičnega zlata in srebra zgolj 1,4% glede na vse finančne derivate po svetu. Počasi je bila torej ustvarjena tudi velika zaloga papirnatega zlata in srebra. Pretekli konec tedna (11.-12. april) pa se je začelo. Zlate terminske pogodbe v vrednosti več kot 400 ton so bile prodane v urah, kar znaša 15% letne proizvodnje zlata. Papirnatega srebra je bilo prodanega toliko, kot znaša proizvodnja srebra v 100 letih.

Mnogi prodajalci plemenitih kovin pa hkrati opažajo rekordne nakupe fizične oblike zlata in srebra s strani vlagateljev. Isti mediji, ki so poročali, da je zlata doba pri koncu, morajo zdaj poročati o rekordnih nakupih fizičnih kovin prek praktično vseh kovnic sveta. Na nekatere naložbene palice ali kovance je potrebno celo nekoliko počakati. Nekje sem prebral, da je 90% zalog naložbenih srebrnikov razprodanih. S strani azijskih centralnih bank je bilo kupljenih vsaj 90 ton zlata – številka še ni dokončna.

Prodati ali držati

Na to vprašanje si naj odgovori vsak sam. Je bolje imeti v rokah vse manj vreden denar brez realne podlage ali je bolje držati fizično surovino, ki bo na dolgi rok vedno držala neko svojo realno vrednost? Vedno je za krizne čase veljalo, da je dobro imeti 20-30% premoženja v takšni in drugačni surovinski obliki, tudi v fizičnem zlatu in srebru. Predvsem zaradi večje razpršitve in ohranjanja premoženja na dolgi rok. Volatilnost cen bo višja, bolj kot se bo kriza poglabljala. Z zbijanjem cen s strani centralnih bank se doseže najmanj dvoje: prestraši se del vlagateljev, ki še razmišljajo o naložbi v plemenite kovine in same banke s tem prejmejo priložnost, da kupijo ceneje ter ob tem s špekulacijami na veliko služijo. Priporočljivo pa je, da kupujemo na obroke, ker ne vemo ali bodo ceno še skušali nižati ali ne. Najbolj pa danes profitirajo vlagatelji, ki na dolgi rok vlagajo redno, mesečno.

Marko Kocuvan je samostojni premoženjski svetovalec.

// //