V sklopu Sedanjost za prihodnost, ki jih pripravljata Inštitut Nove revije in Časnik, se je odvila nova razprava, tokrat na temo Vrednost humanistike v perspektivi družbenega razvoja. V razpravi so ob moderaciji Igorja Grdine sodelovali Dean Komel, Jožef Muhovič in Brane Senegačnik. Neposredni povod za srečanje je bil nedavni izzid Leksikona likovne teorije prof. dr. Jožefa Muhoviča, ki pa mu kljub dvajstim letom vloženega dela v sistemu vrednotenja raziskovalnih dosežkov ni bila priznana znanstvena veljavnost. Tako je Dean Komel uvodoma ocenil aktualno stanje kot brezpersektivnost humanega izročila, ki se nadaljuje le ob individualnem naporu, kot v v primeru prevoda starogrškega pesnika Pindarja Braneta Senegačnika. Čeprav obe deli kažeta na velik doseg humanistike, ta nima primernega prostora v znanosti in družbi, ocenjuje Komel. Z ocenami, da pri obeh delih ne gre za znanstveno ovrednoten prispevek, se po mnenju Komelja dogaja zaostritev, ki izničuje individualni napor in kaže na nepriznavanje dignitete avtorjev.
Jožef Muhovič je po eni strani izrazil zadovoljstvo nad samim izzidom Leksikona likovne teorije, pri čemer gre za terminološki slovar likovne umetnosti, nezadovoljen pa je nad delitvijo na bazične in aplikativne raziskave. Ker je njegovo delo bazično in da se danes financira predvsem aplikativne raziskave, ima humanistika pri svojem delovanju veliko težav. Muhovič opozarja, da “živimo v kritičnem času nekritičnega mišljenja” in da je današnja družba fragmentirana, ker se ne razumemo, saj enakim pojmom ne dajemo enakih pomenov.
Za Braneta Senegačnika je škandal, da Leksikon likovne vzgoje ne velja za znanstveno delo, kar je zanj ilustracija razmerja med humanistiko in sodobno organizacijo znanosti, ki se kaže predvsem v zbiranju točk. Senegačnik opozarja, da gre za širši problem ‘poznanstvenosti’ človeka, metamorfoze sploščenega samorazumevanja človeka, ki se dogaja skozi kulturno mentaliteto. Ukinja se pojem osebe kot vrednote same na sebi, kar predstavlja največji doprinos evropske civilizacije. Pri tem smo žrtve globalnega historičnega provincializma, ko se vse razume skozi današnje kulturne forme. Senegačnik verjame, da je zaradi ohranjanja človečnosti vredno delati naprej, opozarjati tudi na čase, ko je bilo drugače, na dolgotrajnejšo tradicijo.
Del razprave je bilo tudi ukinjanje slovenščine kot znanstvenega jezika, z namenom, da bi dosegli večjo veljavnost znanstvenim delom. Dean Komel je opozoril, da tako nobena slovenska knjiga ne bo več mogla soditi v rang najbolj eminentnih znanstvenih del in da se bo praksa opuščanja slovenščine prenašal na nižje šolstvo. Gre za avanturo, ki prinaša negativne posledice, pravi Komel, ki se boji, da tudi v parlamentu ne bo nikogar, ki bi zagovarjal slovenščino. Igor Grdina je med drugim izpostavli nezakonite zapisnike v Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, ki se pišejo le v angleščini in na ocene profesorjem v angleščini. Sam se na konkretne primere pritožuje, pisal je ministru, ki mu po 20 dneh ni odgovoril, kar si Grdina razlaga tako, da se minister z njim strinja, in sedaj čaka na ukrepe. Grdina meni, da bi bilo to delovanje učinkovito, če bi rabo slovenščine zahtevalo več ljudi in da je žalostno, da se to dogaja sredi Ljubljane.
Produkcija videa: Socialna akademija.
