Zgodovinski 25. marec 2012

Vir: blog Jože Bartolj. Po vrsti vsebinskih napak zagovornikov spornega Družinskega zakonika, je ta na referendumu večinsko padel. Po tem, ko je izgledalo, da je zmaga zanje praktično zagotovljena, se je zgodil preobrat. Zagovorniki so se nekajkrat sami »ustrelili v koleno« in zato kljub medijski propagandi in podpasnim trikom niso zmagali.

Morda je bil odločilni ravno nesrečni Ciciban ob katerem so ljudje začutili, da se bo na področju pedagoških pristopov, ob morebitnem sprejetju zakonika, marsikaj spremenilo. Svoje pri porazu na referendumu so nedvomno povzročili preveč zagreti in popolnoma enoumni »estradniki« na podelitvi Viktorjev, ki so kar tekmovali, kdo bo koga bolj »ohecal« (da ne uporabim kakšne vulgarne besede, ki je sicer ne uporabljam).

Zagovornikom zakonika se je bržčas maščevalo tudi to, da so vse tiste, ki so proti zakoniku zmerjali z neizobraženimi ovcami, sovražniki in homofobi. Negativna kampanja ni še nikoli dosegla svojega namena. Ljudje se veliko lažje identificirajo z žrtvami in žrtve so bile v tem primeru (tiste običajne) družine.

Ne bom razglabljal o udeležbi, kajti sem zagovornik mnenja, da tudi s svojo volilno abstinenco nekaj sporočaš. Večinsko podpreš zmagovalno opcijo. In to se je zdaj tudi zgodilo. Tisti, ki je referendum izgubil in hkrati ni uspel volivcev prepričati naj ga podprejo, pač ni stavil na zmagovalnega konja.

Konec koncev pa sem še najbolj vesel, da se je zmotil lobi, ki nekje od daleč kocka na globalni šahovnici. Ja, tole je zelo blizu teoriji zarote.

Pred dnevi je bil radijski kolega v tujini in tam je prišel tudi v stik z možakom, ki je na dokaj visokem položaju, veliko potuje in pozna nekatere odtenke (tudi) naših zgodb. Povedal je, da je zelo zanimivo, da se nekateri enaki vzorci pojavljajo v homoseksualnih kampanjah na različnih koncih sveta. Omenil je primere nekaterih držav, ki so podobne zakonike kot smo ga nameravali pri nas, že sprejele. Nekatera besedila, dikcije izvlečkov raziskav in nekateri udarni naslovi zagovornikov zakonikov, so v več državah IDENTIČNI. To daje slutiti, da gre za usklajeno akcijo lobija, ki je medijsko in finančno zelo vpliven in ki hoče v nekaj letih spremeniti družbeno sliko. Zanimivo je, da so bile izbrane države, ki so mnenjsko precej razdeljene, kjer vpliv krščanskih vrednot vztrajno plahni in ki lahko služijo kot referenca drugim. Če se še pred nekaj leti o tem skoraj ni govorilo, pa bo lahko v naslednjih letih zaradi referenčnih držav, ki so sprejele podobne družinske zakonike, slika drugačna.

Zato je še toliko pomembnejše, da je sporni družinski zakonik danes padel. Res pa je, da bo treba na tem v prihodnosti še veliko delati, kajti stanje, ki ga imamo, ni… dobro (kot bi rekel predsednik).

Naj končam še s pogledom na raziskave javnega mnenja. Vsem hišam, ki se z merjenjem le tega ukvarjajo sporočam, naj po hitrem postopku zamenjajo metode, ali pa zaprejo svoja usta, kajti 15 % napaka, kot so si jo privoščili (npr v Delu) je katastrofalna. Je nemoralna in je zgolj v funkciji ustvarjanja javnega mnenja. Če tistega, kar meni javnost ne znate izmeriti točneje, je to znamenje vaše nesposobnosti in nekompetentnosti. Tisti medij pa, ki plačuje take »strokovnjake« naj se tudi vpraša ali piše o dogodkih, ki se imajo zgoditi, ali o znanstveni fantastiki.

PS: Zmaga Zorana Jankovića v Ljubljani je, glede na vse zgoraj navedeno, minorna…