Spodobi se, da nam vsaj kulturni praznik, Prešernov dan, prebudi slabo vest zaradi zanemarjanja spomina na našega velikega pisatelja, humanista in politika, Ivana Cankarja.
V letu 2016, ko bomo maja praznovali sto štirideset let od Cankarjevega rojstva, in dve leti pred letom 2018, ko se bomo spominjali stote obletnice njegove smrti, je skrajni čas, da začenjamo s pripravo za postavitev pravega spomenika osrednjemu slovenskemu pisatelju in dramatiku, izjemnemu moralnemu, socialnemu in političnemu mislecu, da bi s tem končno izpolnili predolgo spregledan nacionalni dolg. Podobno kot se je Ljubljana pred stoletjem in več poklonila Prešernu s spomenikom na današnjem Prešernovem trgu, se je treba Ivana Cankarja za stoletnico smrti spominjati ne več samo s komaj opazno umaknjeno portretno upodobitvijo, ki je del arhitekturnega kompleksa, ampak z reprezentativnim spomenikom, prepoznavnim in vidno postavljenim v mestno središče. Šele s tem bo slovenska prestolnica postala vredna pomena, ki ga Cankarjevo delo ohranja za naš čas, za slovensko kulturo, družbo in državo.
Zato Zbor za republiko predlaga, naj se čim prej osnuje odbor za postavitev spomenika v letu 2018. Sestavljen naj bo iz kompetentnih, za ohranjanje Cankarjeve kulturne, socialne in politične dediščine poklicanih ljudi, izbranih iz civilne družbe, iz sveta kulture in politike. Vodita naj ga skrb za izdelavo duhovno in umetniško ustreznega spominskega koncepta in pa misel na primerno reprezentativno lokacijo v najožjem mestnem središču, po možnosti na Kongresnem trgu, prav tam, kjer so v Avstro-Ogrski in kraljevini Jugoslavije stali drugačni spomeniki. S tem bi tudi bila nazorno poudarjena povezanost in vzporednost s Prešernovim spomenikom.
Vodilne in odgovorne politike, predvsem predsednika države, pozivamo, da zavzeto pristopijo k tej pobudi in s tem duhovno izpraznjeni sedanjosti dodajo skromen pa vendar dragocen kulturni pečat.
Zbor za republiko
