PREJELI SMO. Doživljamo zimo vsesplošnega nezadovoljstva. V grškem primeru Evropska komisija, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad pogojujejo rešilno izplačilo 130 milijard evrov in odpis 70% dolgov s strogimi omejevalnimi in varčevalnimi ukrepi. Seveda se ni mogoče izogniti vtisu, da mednarodni finančniki in voditelji teh organizacij izvajajo solidarnostne reševalne operacije z velikim nezadovoljstvom. Vodita jih brezupni optimizem in izbiranje med slabimi možnostmi. Upajo, da bo grško gospodarstvo kmalu začelo naraščati, kar je vprašljivo.
Glede na stroge varčevalne ukrepe, zmanjševanje plač in socialnih izdatkov prihaja do upadanja povpraševanja, gospodarstvo se krči, zmanjšujejo se prihodki od davkov, zaradi česar je treba ponovno varčevati.
Še hujše od nezadovoljstva reševalcev je nezadovoljstvo reševancev. To dokazujejo vse pogostejši protesti, nemiri in silovite demonstracije, ki dajejo vtis vseljudskega odpora. Grški državljani nihajo med obupom in gnevom, kar spodbuja zaničevanje političnih in državnih poslov, osebnosti, mednarodnih organizacij in celih, sicer prijateljskih in za reševanje pripravljenih narodov.
Ob tem po eni strani ni mogoče izključiti izkoriščanja zapletenega in negotovega grškega položaja za tekmovanje med reševalci. Po drugi strani nekateri politični igralci v Grčiji izkoriščajo pomanjkanje in socialne napetosti za politično podžiganje in napredovanje po bližnjicah populizma in avtoritarnosti, s katero je imela Grčija v zgodovini veliko izkušenj.
Dogajanje v Grčiji vpliva na politične razmere v EU, tudi v Sloveniji. Tu pa tam je slišati primerjave med Grčijo in Slovenijo. Zbor za republiko ugotavlja, da Slovenija pravočasno spoznava nevarnosti, ki so se pojavile v Grčiji in v nekaterih drugih evropskih državah. Od nove slovenske vlade pričakujemo, da s primernimi ukrepi zaustavi pavšalne ocene, širjenje nezadovoljstva in spodbudi novo politično in gospodarsko zaupanje na Slovenskem.
Zbor za republiko
Dr. Lovro Šturm
Dr. Dimitrij Rupel
Foto: Zbor za republiko
