Zaradi lakote umre več kot 200 milijonov ljudi

Organizacija za prehrano in kmetijstvo pri OZN (FAO) je bila ustanovljena leta 1945. V svetu živi veliko število ljudi, ki trpijo za pomanjkanjem hrane, ki so lačni in podhranjeni, še posebej pa so ogroženi otroci. Strokovnjaki ocenjujejo, da danes na svetu že milijarda  otrok in odraslih, ki trpijo za kronično lakoto, leta 2030 pa bo potreba po hrani na svetu kar 60 odstotkov večja od današnje. Potreba po hrani sodi med osnovne človeške potrebe, zadostna ter ustrezna prehrana je tudi osnovna človekova pravica. To je zapisano tudi v Splošni deklaraciji človekovih pravic. Hrane je na svetu še vedno dovolj, vendar je neenakomerno porazdeljena, da o špekulantih, ki manipulirajo  s ceno hrane za doseganje dobičkov, niti ne govorimo. Zato vsako leto zaradi lakote umre več kot 200 milijonov ljudi! Suša, ki je pestila tudi svetovne proizvajalce pšenice vpliva na dvigovanje že tako ali drugače predrage hrane na svetovnem trgu, pa tudi pri nas. Zato rast cen hrane občutijo ljudje po vsem svetu, najbolj pa to prizadene najrevnejše, navajajo na FAO.

Kot v posmeh tem grozljivim razmeram pa za razvite države predstavlja resen problem preobilje hrane, še posebej  nezdrav način prehranjevanja. Debelost meji že na generativne razsežnosti, posledično pa beležijo naraščanje kroničnih bolezni, kot so diabetes in kardio – vaskularne bolezni, kot posledica preobjedanja, da o milijardah dolarjev, ki bremenijo javno zdravstvo in jih države porabijo za zdravljenje teh bolezni, niti ne omenjamo. Absurdo je tudi, da bogati in siti ljudje vsako leto zavržejo več kot 1,3 milijarde ton živil, kar je tretjina vse pridelane hrane… Tako vsak prebivalec Evrope in Severne Amerike vsako leto zavrže od 95 do 115 kilogramov hrane!

Na Inštitutu za varovanje zdravja v Sloveniji navajajo, da se s podobnimi problemi sooča tudi  naša država. Ocenjujejo, da je pogostost splošnega nezdravega prehranjevanja v populaciji odraslih prebivalcev Slovenije približno 52 – odstotna. Po klinični oceni pa ima okoli 64 % preiskovancev že prisotne dejavnike tveganja za nastanek bolezni nezdravega življenjskega sloga.

Foto: Wikipedia