Zapoznelo spoznanje Mira Cerarja ml.

Rcerar_miro_mleferendumske spremembe bodo, kljub temu, da slovenska politika ploska, slavi, si pripenja medalje in odpira šampanjce, prinesle velike težave. Ali bomo zaradi njih res dobili kredite po nižjih obrestnih merah, kar je bil glavni argument zagovornikov v zadnjih dneh, bomo še videli. V agitacijo s tem argumentom se je na vso moč znotraj politike vključil tudi finančni minister Čufer. Če bi takrat, ko je bil na Ljubljanski banki, vključno z njim bolj pazili, komu dajejo denar, bi bila Slovenija brez kakršnihkoli sprememb ustave ob vseh nakopičenih težavah razumljena kot sorazmerno finančno stabilna država z obrestmi pod 4%. Države, npr. Španija, denarja niso dobile zaradi tega, ker ne izvajajo referenduma nič ceneje, ampak so se jim obrestne mere znižale šele, ko so  dale signale kreditodajalcem, da ne bodo razmišljali samo o tem, kako denar porabiti, ampak tudi, kako ga vrniti.

Po sprejetih referendumskih spremembah se je kot najbolj zanimiv udeleženec tega procesa izkazal Miro Cerar ml., nekdanji in verjetno tudi kdaj v bodoče kandidat za predsednika vlade, ki po načinu delovanja precej spominja na »nikoliničkrivega« Gregorja Viranta. Bil je eden najbolj vnetih zagovornikov in spodbujevalcev teh sprememb in je sodeloval tako pri referendumskih spremembah kot fiskalnem pravilu. V več kot enem letu ni opazil, da bi bilo s spremembami ustave kaj narobe. Dan po sprejemu, pa je naenkrat spoznal, da se prostor za referendum »dramatično oži«. V komentarju na IUS info se celo predstavlja kot zaskrbljen državljan in strokovnjak z resnimi in, da ne bo pomote, zelo tehtnimi pomisleki, s katerimi se strinjam. Ob tem pa ne pove, da je spremembe kot koordinator tako strokovne skupine za pripravo referendumskih sprememb kot fiskalnega pravila, odločilno sooblikoval in na ta način pravico do referenduma sam izdatno pomagal zožiti. Da ne govorim, da ni niti s prstom mignil, da bi civilna družba na Ustavnih komisijah lahko sodelovala s svojimi predlogi, kot je običajno za vse zakone. Sedaj pa bi rad bil glas civilne družbe. Včasih se je temu reklo hinavščina, danes pa, če prav razumem, je to »visoko moralna etična drža«. Težko je biti volk in jagnje obenem. Je pa res, da Miro Cerar ml. ni prvi, ki to vztrajno poskuša.

Pred vsemi nami je veliko izzivov in odgovornosti. Politika ima sedaj še veliko večjo odgovornost. Tako za odločitve, ki jih bo sprejemala, kakor tudi za socialni dialog, v katerega ne bo več prisiljena. To bo izpit njene zrelosti. Upam, da ga bo naredila.

Upam tudi, da bodo državljani in civilna družba pametnejši od politike. Težke razmere, nemoč in obup bodo nedvomno marsikoga postavile pred skušnjavo poseganja po nasilnih sredstvih. Tej skušnjavi se bo treba upreti! Nasilje, uničevanje in anarhija namreč ne peljeta na boljše, ampak še na slabše.

Verjamem, da se bodo našli demokrati, ki si bodo na vrh svojega programa zapisali spremembo teh referendumskih sprememb in jih bodo, ko jim bodo ljudje dali priložnost, tudi uresničili.

Foto: Politikis